Kdo od Slovencev bo podprl von der Leynovo in kdo ne?

Izmed slovenskih evroposlancev iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), iz katere prihaja tudi Ursula von der Leyen, ji je svojo podporo doslej izrecno napovedal le Matej Tonin (EPP/NSi). Če von der Leynova v četrtek ne bo vnovič izvoljena za predsednico Evropske komisije, bi to po njegovi oceni pomenilo, da bi morali iskati bolj levosredinskega kandidata oz. kandidatko, čemur pa sam ni naklonjen.

"Nekateri, tudi znotraj naše politične družine, in seveda drugih desnih skupin, se pritožujejo, da je kandidatka premalo konservativna, ampak za takšnega kandidata zaenkrat, žal, v tem Evropskem parlamentu ni dovolj glasov," je v torek dejal v izjavi za slovenske novinarje.

Bolj kritični do vnovične kandidatke so medtem evropski poslanci iz SDS. Romana Tomc, Milan Zver in Branko Grims (vsi EPP/SDS) se glede podpore doslej niso jasno opredelili. Četrta poslanka iz vrst te stranke Zala Tomašič pa je v torek dejala, da ni skrivnost, da so bili v SDS v iztekajočem se mandatu Evropske komisije kritični do von der Leynove, na kongresu EPP pred evropskimi volitvami je niso podprli za vodilno kandidatko EPP, podprli je ne bodo niti na četrtkovem tajnem glasovanju, je napovedala. Dodala je, da dosedanja predsednica Evropske komisije njenega glasu ne bo dobila.

Podporo umaknila tudi Nemec in Prebilič

Da von der Leynove ne bo podprl je napovedal tudi Matjaž Nemec (S&D/SD), ki pojasnjuje, da ob obisku predsednice Evropske komisije v njegovi politični skupini ni dobil jasnih odgovorov na posamezna vprašanja. Tudi sicer ocenjuje, da je bilo v S&D "več kritik, pohval pa sila malo".

"V tej politični konstelaciji se je seveda treba zavedati, da je vselej lahko še slabše, lahko pa je tudi boljše in iz tega izhajam. Mislim, da neizvolitev von der Leynove ne bi pomenila nobene drame v evropski politiki, ampak čas za razmislek, kako naprej. Dejstvo pa je, da če ne bo našla podpore v zmerni levici in sredini, jo bo gotovo iskala kje drugje, kar pa za EU gotovo ne bi bilo dobrodošlo," je ocenil.

Prav tako pa ne bo dobila niti glasu Vladimirja Prebiliča (Zeleni/Vesna). Tudi ta namreč poudarja, da se ne bi smeli vdati prepričanju, da je vsaka alternativa lahko še slabša. "Vprašanje mora biti obratno - kaj je lahko boljše," je dejal in kot smiselno ocenil iskanje tudi morebitnega drugega kandidata za vodenje komisije.

V politični skupini Zelenih so sicer po njegovih besedah glede podpore von der Leynovi razdeljeni. "Vprašanje pa je, ali bo dobila dovolj podpore v lastni poslanski skupini, tukaj mislim, da je še največ zadržka," je še ocenil. Meni, da ni izključena niti možnost preložitve glasovanja, če von der Leynova ne bo imela zagotovljenih dovolj glasov.

Joveva in Šarec še neodločena

Glede podpore medtem še nista odločena slovenska evroposlanca iz vrst največje vladne stranke Gibanje Svoboda, Irena Joveva in Marjan Šarec, ki sta v Evropskem parlamentu del politične skupine liberalcev.

Joveva se je sicer v torek na štiri oči sestala s von der Leynovo, pri čemer je, kot je dejala, dobila dodatna pojasnila glede nekaterih zanjo perečih vprašanj, med drugim dogajanja v Gazi, sodelovanja s posameznimi političnimi skupinami in transparentnosti. Odločitev bo sicer, kot pravi, sprejela po četrtkovem nagovoru von der Leynove v Evropskem parlamentu pred samim glasovanjem.

S poslanskim kolegom Šarcem izpostavljata, da je pri sprejemanju odločitve na mestu tudi vprašanje, kakšne so možne alternative kandidatki. Šarec sicer svoje odločitve ne želi napovedovati, je pa sam z von der Leynovo dobro sodeloval tako ob sestavljanju Evropske komisije pred petimi leti kot tedanji slovenski premier kot tudi ob lanskih uničujočih poplavah v Sloveniji, tedaj v funkciji obrambnega ministra.

Nemška političarka iz vrst desnosredinske EPP Ursula von der Leyene, ki so jo za nov petletni mandat na čelu komisije na junijskem vrhu predlagali voditelji držav članic EU, za imenovanje v 720-članskem Evropskem parlamentu potrebuje 361 glasov.