Haredim je hebrejski izraz za ultraortodoksne Jude. So najstrožje upoštevajoča sekta judovstva, ki se ločuje od družbe in se posveča predvsem molitvi in bogoslužju.
Imajo tudi značilno oblačenje, ženske nosijo dolga in skromna oblačila ter pokrivala, moški pa črne obleke ali plašče in velike krznene klobuke. Njihov način življenja je drugačen, celotna skupnost je bolj izolirana in vzpostavlja čim manj stikov z zunanjim svetom, da bi ohranili svojo "čistočo in neokrnjenost".

Začetki njihovega gibanja segajo v 19. stoletje, kjer so se vzpostavili kot odziv na modernizacijo sveta, ker so se bali, da bi modernizacija Jude odvrnila od njihovega verskega učenja. In zaradi svojih verskih prepričanj, so bili do sedaj izvzeti iz služenja obveznega vojaškega roka.
Pred ustanovitvijo države Izrael je bilo namreč dogovorjeno posebno pravilo, imenovano torato umanuto. Ta izjema je predvidevala, da je bilo majhno število starejših študentov oproščeno služenja vojaškega roka, ampak le v primeru če so študirali judovske svete knjige v verskih šolah, znanih kot ješive, ki so odvisne od državnega financiranja. A to je bilo zato, ker so bile oblasti prepričane, da študij Tore ščiti izraelsko ljudstvo pred grožnjami. In ker je bilo ultraortodoksnih Judov v Izraelu takrat razmeroma malo, težav res ni bilo.
A sčasoma je število heredimov v Izraelo skokovito narastlo, piše Al Jazeera. Zdaj se okoli 90 odstotkov moških ne vključi v vojsko. Za vse druge Izraelce, ki morajo vojsko služiti brez izjem, predstavlja ta njihova izjema nepoštenost. In zdaj, ko je bilo v bojih v Gazi ubitih ali ranjenih več izraelskih vojakov, so se njihove družine razjezile in zahtevale, da gredo tudi drugi sposobni moški v vojsko.
Vendar tudi to ni bil glavni razlog. Izraelska vlada namreč že leta razpravlja o odpravi te izjeme, saj se ultraortodoksne skupnosti vse bolj povečujejo. Vrhovno sodišče pa je na koncu 25. junija odločilo, da mora vojska začeti vpoklicati tudi študente ješive. In naenkrat je bilo veselja konec. In da se res ne bi mogli izogniti vpoklicu, so oblasti ukazale, da ješive, katerih učenci se ne bodo odzvali na vpoklic, ne bodo prejele državnega financiranja. Gnev skupnosti Haredi, ki so ostro lobirale in protestirale je bil obsežen.
Vendar so drugi izraelski Judje jezni na harede in opozarjajo, da živijo od državnih dajatev, ki jih subvencionirajo drugi Izraelci.
Zakaj haredi ne želijo sodelovati v vojski?
Ni samo to, da preprosto ne želijo tvegati svojih življenj. Harede k nasprotovanju sili več stvari. Predvsem so prepričani, da jih bo vstop v vojsko odvrnil od študija Tore, ki je po njihovem mnenju njihov edini življenjski namen. Poleg tega bo vpoklic odpravil tudi elemente izolacije ultraortodoksnih skupnosti od širše družbe, njihova načela pa so tudi v nasprotju z načeli vojske.
Če bodo haredi prišli v vojsko, bodo morale za njih biti urejene posebne razmere. Denimo, ne smejo priti v stik z žensko, omogočen jim mora biti podaljšani čas molitve in strogi bivalni pogoji.
Številni haredi so pa ekstremno proticionistični, določene sekte so postale celo vidne podpornice palestinske države.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.