Kdo ne bi višal davkov, kdo bi višal plače in kdo uvedel delno obvezno cepljenje?

Markus Söder, šef bavarske CSU, ki bi ga sicer mnogi radi videli na Laschetovem mestu, je te dni pred novim soočenjem še sam prilil nekaj olja na ogenj, ko je dejal, da bo prav ta konec tedna jasno, ali Lashet še lahko obrne trend padanja podpore. 

Naključen pa ni bil niti čas izjave, pred začetkom kongresa stranke CSU v Nürnbergu je Söder želel razgreti pričakovanja in poudariti, da Unija CDU/CSU še ima priložnost preseči SPD, s katero sicer zdaj skupaj vodi Nemčijo. "V SPD nisem videl, da bi Olafa Scholza tako slavili, kot se pri nas slavi Armina Lascheta," je še dodal. Laschetov tabor sicer meni, da ga Bavarska spodkopava, zato to prinaša tudi nekaj notranjih napetosti, zadnje prijazne besede pa so po mnenju kritikov prišle prepozno, saj naj bi nejasna podpora CSU Laschetu, Uniji povzročila resno škodo.

Medtem ko v Uniji sicer nekoliko narašča občutek bojevitosti in poguma, ostaja dejstvo, da morajo – vsaj glede na trenutne javnomnenjske ankete – računati na poraz na volitvah 26. septembra, ki pomenijo tudi konec ere Angele Merkel. 

Marsikaj je odvisno predvsem od ene osebe: Lascheta. Nocoj je imel priložnost nadoknaditi izgubljeno, zato so bile v ARD in ZDF, kjer je potekal troboj Laschet, Scholz in Annalena Baerbock (Zeleni), uprte številne oči.

"Dva tedna pred glasovanjem pritisk narašča," je za nemški Focus pred soočenjem dejal Andreas Busch, profesor političnih znanosti na univerzi v Göttingenu. Raziskave so pokazale, da se volivci dokončno odločijo šele tik pred volitvami, zato je bila nocojšnja predstava pomembna, je ocenil. 

Zadnje dni bodo odločale tudi malenkosti, kot so kretnje, izraz na obrazu, seveda pa tudi odpornost na stres, prikupnost, kompetentnost, znanje in zmožnost kandidata, da vzbudi zaupanje. "Mirna reakcija v stresnih situacijah je pomembna kakovost za morebitnega kanclerja," je Handelsblatt citiral Ulricha Sollmanna, ki se na svoji spletni strani opisuje kot specialist za "medsebojno vplivanje in govorico telesa".  

Prvi troboj na RTL in NTV je vsem trem kandidatom prinesel kritiko, da so skušali biti preveč všečni. Na vprašanje, kdo jih je najbolj prepričal, so gledalci po soočenju odgovorili, da Scholz s 36 odstotki, sledilo je 30 odstotkov za Baerbockovo in 25 za Lascheta. V zadnjem političnem barometru ZDF pa je 48 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi na mestu Merklove najraje videli Scholza, za Lascheta je glasovalo 21 odstotkov, za Baerbockovo pa 16 odstotkov.

"Scholz danes ne sme narediti napake in s tem izgubiti vodstva SPD, Laschet mora storiti nekaj, da zmanjša zaostanek za socialnimi demokrati, medtem ko ima Baerbockova majhne možnosti, da bi postala kanclerka," je pred drugim, nocojšnjim soočenjem ocenil  Busch.

Sicer pa največji izziv tokratnih nemških volitev – tako strokovnjak – najbrž ne bo zmagati na volitvah, ampak sestaviti koalicijo. Meni, da bo vsaj nekaj volivcev na dan volitev imelo v mislih tudi ta vidik – kdo ima moč sestaviti prihodnje vodstvo države. 

Posebej velike želje po nadaljevanju velike koalicije ni, številni menijo, da država z njo precej caplja na mestu, saj je nujno nenehno iskanje dialoga med dvema različnima stranema. 

Na kongresu stranke CSU je tako Laschet ne povsem nepričakovano ostro napadel SPD: "V vseh odločitvah v povojni zgodovini so bili socialdemokrati vedno na napačni strani – v gospodarski in finančni politiki. Vedno je bilo enako – ko je bila kriza, so socialdemokrati mislili: moramo se zadolžiti, zvišati moramo davke in ljudem moramo čim bolj ukazovati."

V SPD pa: "To je bil žalosten vrhunec umazane kampanje, ki je od Unije ne bi pričakovali."

Po njihovem je sicer to odsev panike v CDU/CSU. Dejali so, da ostajajo osredotočeni na vsebino, medtem ko Laschet menda "vse bolj zveni kot mini Trump".

Soočenje kandidatov: predvsem dvoboj Laschet - Scholz

Pred studiem v Berlin-Adlershofu je bilo po poročanju nemškega Focusa pred soočenjem vzdušje precej podobno pop koncertu. Vse tri stranke so namreč s seboj pripeljale privržence, ki so za svojega kandidata navijali z ustreznimi oblačili, znaki in napevi.

Sicer pa se je začelo precej vroče. In sicer z vprašanjem - ali bi se Laschet kot manjši partner pridružil Scholzovi vladi? Laschet se je pričakovano izognil odgovoru, tudi na dodatno prigovarjanje moderatorja je ostal pri svojem, seveda se želi na kanclerski stolček povzpeti sam. 

Baerbockova pa se je znašla pred vprašanjem ali bi raje sklenila koalicijo s FDP ali Levico. Tudi ona se je izognila jasnemu odgovoru. Je pa vprašanje vloge Levice v prihodnji nemški vladi že nekaj časa zelo vroče. "Mislim, da je izenačevanje AfD in levice izredno nevarno," sicer trdi Baerbockova. Veliko kritikov pa meni, da gre le za dve plati istega - skrajnega - kovanca. 

Tudi Olaf Scholz je ubral podobno nejasno pot in ljudem predlagal, naj raje glasujejo za močno SPD. Odgovor je pričakovano razburil Lascheta: "Mislim, da je to nepošteno, gospod Scholz. Na vprašanje koalicije z levico ste že odgovorili - ne da bi jih izključili." Laschet je prepričan, da bo Scholz sklenil zavezništvo v Levico.  Scholz se na drugi strani ni dal in je dejal, da se ne more vnaprej ugibati o koalicijah:"Tisti, ki glasujejo za SPD, dobijo Olafa Scholza za zveznega kanclerja, in vse, kar k temu spada." 

Se je pa v prvi polovici soočenja nekoliko na zatožni klopi znašel Scholz - po zaslugi nekaj škandalov, v katere se je zapletel kot finančni minister, in katerih kosti te dni spet padajo iz omare. Scholz pravi, da preiskave na carinski enoti davčnega urada ter na ministrstvih za pravosodje in finance nimajo zveze z njegovim delom: "Poskrbel sem, da so dobili novo IT opremo, novo vodstvo, uporabljamo umetno inteligenco, celo najeli smo svetovalce za upravljanje." Laschet je pričakovano udaril nazaj in Scholzu naštel domnevne napake. Poleg tega je nasprotniku očital škandala Wirecard in Cum-Ex: "Povem vam, če bi moj finančni minister delal kot vi, bi imeli resen problem."

"Problem tega, da boj proti davčnim goljufijam in pranju denarja nima absolutne prioritete, se je že začel pri CDU," pa je dejala Baerbockova in s tem pravzaprav okrcala oba nasprotnika, saj je bila SPD v vladi tudi, ko je finančno ministrstvo vodila CDU.  

Med izpostavljenimi temami nocoj pričakovano tudi protikoronski ukrepi. Vsi trije kandidati so se jasno izrekli proti novim zapiranjem. Kaj torej storiti? Baerbockova je izpostavila cepljenje. "Cepljenje moramo dodatno oglaševati," se je strinjal Scholz, ki meni, da bi moralo cepivo do ljudi, ne ljudje na cepljenje. Skratka, da bi morali še izboljšati dostopnost. 

Laschet se je izrekel proti obveznemu cepljenju, vendar meni, da bi morali v določenih poklicih vsi razkriti svoj status cepljenja. Baerbockova pa se zavzema za obvezno cepljenje, vendar le v nekaterih poklicnih skupinah: "Takšno obvezno cepljenje je še vedno boljše od ponovnega zapiranja  družbe ali zaprtja šol." Vprašala je tudi, zakaj ni obvezno testiranje na delovnem mestu, če je v šolah. Tudi Scholz je proti obveznemu cepljenju, obveznosti za zaposlene pa se mu kljub ugovorom konkurentke zdijo primerne. 

Digitalizacija je naslednja tema. Vse stranke na tem področju napovedujejo modernizacijo. "To moramo narediti kot Španija in reči - digitalizacija je velika naloga vlade. Zadnja vlada ni podpirala področji digitalizacije in podnebja," poudarja Baerbockova. "Ne gre več samo za denar, sredstva zdaj so - vključno z digitalnim paktom, četudi je prišel pozno. Pomembno je, da se učimo iz retrospektive," je dejal Scholz in izpostavil širitev mobilnega omrežja, kjer da je bila prednost na dobičku družb, ne pa na odgovornosti za državljane.

"To je glavna naloga naslednje zvezne vlade," pravi Laschet, ki meni, da bi se bilo treba tudi iz koronačasov česa naučiti. Evropa mora postati bolj samozadostna, na primer pri proizvodnji zaščitnih mask, meni. Baerbockova pa je prepričana, da politika zgolj krmarjenja med izzivi, ne deluje več.

"Tudi ko gre za varstvo podnebja, ne sme biti polovičnih ukrepov. Če ne naredimo ničesar, bo to veliko dražje," pa Baerbockova meni o naslednji temi - varstvu okolja. Laschet je medtem ocenil, da so se zaščite podnebja lotili narobe: najprej bi morali opustiti premog, nato jedrsko energijo. Laschet je tudi menil, da napredka pri varstvu podnebja ni mogoče doseči z ukazi, ampak z raziskavami in inovacijami. Kot že na prvem soočenju, želje, pojasnjevati, kako bo prehod na zeleno Nemce udaril po žepu, nima nihče, je pa omenil, da bi morali poenostaviti postavitev fotonapetostnega sistema na strehi. 

"Hočemo zmerno pot," pa pravi Scholz. Pravilno se mu zdi precej počasno zvišanje cene CO2. "Samo zato, ker bo bencin jutri dražji, nekdo ne bo takoj kupil električnega avtomobila," meni.

Vsekakor pa ni vse odvisno od državljanov. Nemčija se sooča z največjim prestrukturiranjem industrije v 250 letih, pravi Scholz, gre za umik od premoga, plina in nafte, do obnovljivih virov energije in vodika. Scholz govori o "industrijskem projektu".

Baerbockova pa je sogovornikoma očitala, da v koaliciji niso bili usmerjeni k rešitvam, le prepirali so se, kdo kaj preprečuje. "Zato je jasno - zvezna vlada mora premogovno fazo prekiniti do leta 2030," je ocenila. "Za varstvo podnebja so potrebni jasni pravni predpisi," pravi Baerbockova. "Če tega ne želite, moramo vse vezati na cene CO2, kar bi postalo družbeno nepravično, česar pa si ne želim."

Po manj širše evropsko zanimivih, a za Nemčijo pomembnih temah, med drugim stanovanjski problematiki, smo prispeli do teme migracij, država namreč potrebuje svežo delovno silo. Pa tudi do teme davkov, kjer Laschet vztraja, da bi bilo višanje davkov napačna poteza.  

In še sklepne besede - Laschet je dejal, da ljudem zaupa, da lahko skupaj okrepijo Nemčijo, obljubil jim je, da jim ne bo predpisoval, kako naj živijo in mislijo, da pa bo poskrbel za manj birokracije, stabilnost in varnost - zato si zasluži zaupanje. Kandidatka Zelenih je ljudi vprašala - ali želijo preboj ali nadaljevati kot doslej. Zavzela se je za moderno vlado, ki ne gasi požarov, ampak deluje. Scholz pa je pozval k solidarnosti, enotnosti, spoštovanju. Obljubil je višje plače in pokojnine ter stabilno nemško industrijsko prihodnost, ki bo ščitila okolje. 

Scholz ostaja v trdni prednosti

Kaj naj je prineslo novo soočenje? Tokrat je bilo torej največ interakcije med Laschetom in Scholzem, ki je tokrat pokazal precej več energije. Kandidatka Zelenih ostaja nekoliko v ozadju, prav tako pa Laschetu očitno ni uspelo obrniti mnenja. Analitiki menijo, da je težava v tem, da imajo ljudje že pred soočenjem vendarle v veliki meri izdelano mnenje. Laschetu se očitno tudi niso izplačali odkriti napadi na Scholza, ki ima težave zaradi vpletenosti v nekaj domnevnih škandalov, ki pa volivcev očitno ne motijo. 

Že po polovici televizijske preizkušnje je 39 odstotkov gledalcev Scholza videlo kot očitnega zmagovalca. Baerbockovo 25 odstotkov in 24 odstotkov Armina Lascheta.

Baerbockovo so ob polčasu zaznali kot najbolj všečno, sledil je Scholz, Laschet pa precej zaostal. Kar zadeva usposobljenost, pa je najbolj prepričal Scholz, sledi mu Laschet, medtem ko je Baerbockova tukaj na dnu.

Predvolilna debata je sicer tokrat nekoliko oživela, vseeno ostaja precej "domača", brez širših razprav o viziji za Evropsko unijo, kjer je Nemčija leta igrala vodilno vlogo. Odprto ostaja tudi vprašanje ali je kdo od kandidatov oseba, ki bo stopila v čevlje Merklove - in ti ne bodo preveliki.