Kdo v resnici odloča o ameriškem predsedniku?

Gre za popolno nasprotje klasičnih volitev, kot jih poznamo po vsem svetu. Ameriške so bizarno unikatne, zasnovane, da bi jih obvarovale pred koncentracijo politične moči, pa so prav to na koncu postale, prej daleč od neposredne demokracije. Največja zmota je, da gre pri ameriških volitvah za zvezne volitve, saj pravzaprav gre za volitve 50 držav Ameriške zveze, kjer ima vsaka država svoja pravila.

Ustanovitelji in pisci ameriške ustave so iznašli sistem elektorjev, ki volijo v imenu svoje zvezne države in vsaka država ima število elektorjev določeno glede na število prebivalcev. Torej ne gre za volitve 328 milijonov Američanov, niti ne za 209 milijonov starejših od 18 let, niti ne dobrih 150 milijonov registriranih volivcev, ampak za volitve 50 držav, ki skupaj izvolijo predsednika. V ZDA o predsedniku ne odloča seštevek oddanih glasov po vsej državi, ampak so pomembni elektorski glasovi. ZDA so zveza 50 držav in ravno od zveznih glasov je odvisna zmaga na volitvah. Volivci dejansko glasujejo, katerega kandidata bi morala podpreti njihova država. Skupno si bodo kandidati delili 538 glasov, zmagal pa bo tisti, ki jih bo dobil več kot polovico, torej najmanj 270.

Kar pa tudi ne drži povsem, saj o ameriškem predsedniku na koncu odloča kakšnih osem do 10 držav, ki so tako imenovane swing states, neodločene države. Te so letos: Florida, Severna Karolina, Ohio, Pensilvanija, Wiskonsin, Iowa, Minnesota, Michigan, Nevada in Arizona, morda celo Teksas. To so države, v katerih Donald Trump in Joe Biden iščeta pot do 270 elektorskih glasov. Neodločene države v resnici prinašajo 141 elektorskih glasov, morda celo 179, če se prišteje še Teksas, ki je letos bolj kot rdeč, vijoličast. Lahko celo v teoriji pride do izenačanje, ampak tokrat to ne kaže. Kaže le, da bo izredno napeto.