Kenijka Muthoni Mathenge je bila del upora gibanja Mau Mau, ki se je začel leta 1952, kmalu potem ko je Elizabeta II. postala britanska kraljica.
Mathenge je za Deutsche Welle spregovorila o mučenju, ki ga je bila deležna s strani britanskih čet, potem ko so te vdrle v njeno hišo. Britanci so iskali njenega moža – upornika, ki se je boril proti britanskim kolonizatorjem.
"Ko so ga prišli iskat, sem dejala, da ga nisem videla že več dni. Razkritje informacij o borcih je bilo kot podpis lastne smrtne obsodbe," je dejala.
Britanski vojaki so jo mučili v upanju, da bo razkrila informacije o moževi lokaciji, a se jim je Mathenge uprla. Kot je povedala, so ji s sekiro poškodovali nogo, sledi mučenja pa so vidne še danes.
Med brutalnim zatrtjem upora je britanska vojska kasneje Kenijko prijela in jo zadrževala v nehumanih razmerah. "Naj Elizabeth prinese, kar mi pripada, brez posrednikov. Naj mi nameni pravično odškodnino, saj je kraljica," je dejala Kenijka.
Britanska vlada je leta 2013 plačala odškodnino več kot 5000 upornikom. A Muthoni Mathenge pravi, da denarja ni prejela, saj ni imela odvetnika.
Vstaja gibanja Mau Mau je bila ključni korak, ki je privedel do neodvisnosti Kenije leta 1963. Sam upor sicer ni bil preveč uspešen, saj so Britanci gibanje in njegove privržence brutalno zatrli. Pripadniki gibanja, ki so v večini pripadali ljudstvu Kikiyu, so ustrahovali kolonialne skupnosti, britanske oblasti pa so se na upor odzvale s pošiljanjem okrepitev v Kenijo. Sledilo je krvavo obdobje, v spopadih pa je bilo ubitih najmanj 10.000 avtohtonih prebivalcev Kenije.
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.