Zumrat Dawut je za CNN povedala, da je zaradi rojstva tretjega otroka morala plačati kazen 2188 evrov. Ko je odšla poravnat globo, so ji dejali, da mora skozi postopek za nadzor rojstev. Kot pripoveduje, je morala v bolnišnico, kjer so ji dali anestezijo. Lokalni zdravnik ji je nato dejal, da so opravili trajni postopek sterilizacije in da ne bo več mogla rojevati.
Kot piše CNN, pa ne gre za unikaten primer. Kitajska oblast se že vrsto let sooča z obtožbami, da proti Ujgurom vodi kampanjo, ki temelji na prisilni sterilizaciji žensk, kulturni indoktrinaciji in tudi spolnemu nasilju.
Zahod Kitajsko obtožuje kršenja človekovih pravic v provinci Šindžang. Ta naj bi v posebnih taboriščih zadrževala vsaj dva milijona Ujgurov in drugih pripadnikov manjšin. Rahima Mahmut, ki vodi emigrantsko organizacijo Ujgurov v Londonu, je dejala, da ženske v Šindžangu živijo v peklu."Kot v vsakem genocidu so ženske prva tarča. Dogajajo se resni zločini," je povedala.
Kitajska vlada sicer sistematično zavrača vse obtožbe in svoja dejanja v provinci opravičuje z razlago, da gre za ukrepe, ki preprečujejo islamski ekstremizem. Pri tem se državni mediji sklicujejo na teroristične napade v letih 2014 in 2015. Kitajski časnik Global Times je prav tako javno napadel Zumrat Dawut in pri tem citiral njenega brata, ki je dejal, da "sestra na internetu širi laži".
Sistemsko nasilje nad ženskami
Zgodovina »pekinškega pritiska na ženske« je dolga, piše CNN in spominja na kampanjo »politike enega otroka«, ki je od osemdesetih let zaznamovala Kitajsko. V tem času naj bi država z raznimi ukrepi preprečila okrog 400 milijonov rojstev. Leta 2015 so se ob vidnem krčenju natalitete odločili, da rojstva omejijo na dva otroka. V ruralnih območjih province Šindžang oblasti dovolijo tudi rojstvo treh otrok, to pa interpretirajo kot razumevanje tradicionalnih vrednot kultur, ki temeljijo na večjih družinah.
Eden vidnejših akademikov province Šindžang Adrian Zenz v poročilu z naslovom Kampanja za omejevanje ujgurske natalitete v Šindžangu trdi, da kitajska oblast poskuša zmanjšati populacijo Ujgurjov skozi vsiljevanje kontracepcije in sterilizacijo.
Zenz pojasnjuje, da so Ujguri desetletja, kljub prepovedim komunistične oblasti, imeli družine z devetimi ali desetimi otroki. Ko so jih oblasti poskušale "disciplinirati", so ponavadi 'le' prejeli globe. Leta 2017 pa se je politika Kitajske glede Ujgurov radikalizirala, zato se je povečalo število pregonov in sterilizacij.
Provinca Šindžang se sicer po etnični sestavi močno razlikuje od ostalih delov Kitajske. Večino prebivalstva tvorijo turkmenska ljudstva. Odnosi Pekinga in province so sicer napeti že desetletja. Kitajska si namreč prizadeva povsem asimilirati manjša ljudstva, Ujguri pa se temu že vse od tridesetih let prejšnjega stoletja upirajo.
KOMENTARJI (326)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.