Najnovejše napetosti še zdaleč niso prvi spor med Kijevom in Trumpom, ki je svoj drugi mandat začel z ustavitvijo pomoči Ukrajini pri njenih vojnih prizadevanjih. Od takrat je finančno breme prevzela Evropa, Kijev pa je hitro razvil lastno obrambno industrijo.
To pa v ospredje postavlja glavno vprašanje. Se je Ukrajina sposobna še boriti brez ameriške pomoči?
Strokovnjaki pravijo, da imajo ZDA na voljo tri glavne vzvode pritiska na Kijev – gospodarskega, vojaškega in političnega –, s katerimi poskušajo doseči, da bi Ukrajina na neki način kapitulirala in tako končala vojno, ki jo je začela Rusija.
Trumpova administracija je v začetku leta 2025 ustavila nove pakete pomoči Ukrajini. Do takrat so ZDA Ukrajini namenile skupno najmanj 131,5 milijarde dolarjev pomoči, kar jih kljub temu še vedno uvršča med največje posamezne donatorje od začetka ruske invazije polnega obsega leta 2022, kažejo podatki nemškega inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel, ki spremlja pomoč Ukrajini med vojno.
Nekaj orožja ameriških proizvajalcev, naročenega v času administracije Joeja Bidna, še vedno prihaja v Ukrajino, vendar so bile številne pogodbe že izpolnjene.
Zdaj pa države članice in institucije EU že presegajo ZDA po skupni vrednosti donacij. Od leta 2022 so Ukrajini namenile najmanj 228,5 milijarde dolarjev, kažejo podatki inštituta Kiel. Največ so namenile Nemčija, Danska, Nizozemska in Švedska, pomemben delež pa tudi Združeno kraljestvo in Norveška, ki nista članici EU.
Velik del donacij predstavljajo nakupi orožja ameriške izdelave, ki jih opravijo zaveznice v Natu in ga nato dobavijo Ukrajini. Toda za prenos tega orožja v Ukrajino evropske države še vedno potrebujejo dovoljenje Pentagona, kar Trumpovi administraciji daje dodaten vzvod pritiska.
Zelenski je večkrat opozoril na kritično pomanjkanje prestreznih raket ameriškega sistema Patriot v Ukrajini. "Dobava prestreznih raket, ki bi nas zaščitile pred ruskimi balističnimi raketami, še vedno zamuja. Čakamo na rakete, katerih dobava je bila že dogovorjena, vendar še vedno ne prihajajo," je dejal.
Prejšnji teden je namreč Ukrajini zmanjkalo prestreznih raket za sistem, ki je eno redkih obrambnih orožij, sposobnih sestreliti balistično raketo. Zaradi tega je Ukrajina precej bolj ranljiva za ruske napade. Nobene od balističnih raket, ki so v noči na četrtek zadele Kijev, niso prestregli, kar kaže, da so zaloge raket za sistem Patriot še vedno prazne ali kritično nizke.
Zelenski je CNN-u nekaj ur po napadu povedal, da Ukrajina v tem ključnem trenutku od svojih zaveznic potrebuje predvsem dve stvari: "Da ne odpravijo sankcij proti Putinu ... in da nam zagotovijo boljše rakete."
Ukrajina potrebuje patriote in Starshield
Ukrajina je v veliki meri odvisna ne samo od finančne pomoči, temveč tudi od ameriških obveščevalnih podatkov in tehnologije. Za patriote nadomestila nima, prav tako pa ne za vojaško različico satelitskega interneta Starlink, imenovano Starshield.
"Evropejci tega nimajo. Tega pa nimajo zato, ker smo jim ZDA zadnjih 30 let govorili, naj tega ne razvijajo, saj se lahko zanesejo na nas," je dejal Max Bergmann, direktor programa za Rusijo pri Centru za strateške in mednarodne študije, washingtonskem možganskem trustu. "Zdaj smo v položaju, ko Amerika vsem v Evropi dokazuje, da se nanjo preprosto ni mogoče zanesti."
In kot dodaja Bergmann, bi to lahko za Ukrajino pomenilo resnično uničujoče posledice. Ne samo ogromna gospodarska škoda, temveč tudi veliko smrtnih žrtev med civilisti in množičen odhod civilistov.
Zelenski je namreč v začetku tedna opozoril, da Ukrajina večkrat ni prejela ameriških obveščevalnih opozoril o raketnih napadih. Zaradi tega so ruske rakete zadele cilje, ne da bi se pred tem oglasile običajne sirene za zračni napad, ki prebivalce opozarjajo, naj se umaknejo v zaklonišča. Ukrajinski uradniki so sporočili, da je bilo zaradi tega med civilisti več smrtnih žrtev.
Ameriško zunanje ministrstvo in Trump osebno sta zanikala, da bi omejevala izmenjavo obveščevalnih podatkov. Zelenski je nato v torek dejal, da izmenjava obveščevalnih podatkov znova deluje, v petek pa naj bi bil dostop do sistema Starshield še vedno omejen.
Ukrajinski uradniki so pojasnili, da omejitve, ki ovirajo premikanje vojaških izstrelkov pri velikih hitrostih, ukrajinskim prestreznim dronom otežujejo obrambo pred ruskimi napadi in močno otežujejo ukrajinske vojaške operacije na številnih območjih frontne črte.
"Sprašujemo, ali nam lahko omogočijo uporabo Starshielda z običajno hitrostjo, da se bomo lahko branili," je Zelenski ta teden povedal za CNN. Ob tem je poudaril, da pogodbo za satelitski internet plačujejo evropske zaveznice. "Če ne, prav. Preživeli bomo in ostali močni."
Kdo je odgovoren za omejevanje Starshielda, je nejasno. Elon Musk, lastnik Starshielda, je zanikala, da bi ukrepal na svojo roko. Na družbenih omrežjih je zapisal, da "o vseh omejitvah hitrosti ali uporabe odloča ameriška vojska, končno besedo pa ima predsednik ZDA". Trump je medtem poudaril, da ni sodeloval pri odločitvi.
Strokovnjaki so opozorili, da bi lahko morebitne nove motnje ali omejitve sistemov, ki jih podpirajo ZDA, kratkoročno za Ukrajino pomenile izjemno hud udarec. Dolgoročno pa bodo evropske zaveznice verjetno namenile več denarja razvoju lastnih sistemov, s katerimi bi pomagale Ukrajini.
"Mislim, da Ukrajinci verjetno niso pričakovali, da se bodo ZDA spustile tako nizko in jih tako močno izdale. Navsezadnje to, kar počnejo ZDA, ni dobrodelnost ... Ukrajina za to storitev plačuje," je dodal Bergmann.
Okrepitev prijateljstva s Putinom?
Spor med ZDA in Ukrajino ima tudi širše geopolitične posledice, opozarjajo analitiki, in bi se lahko na koncu izkazal za darilo Kremlju pri vojnih prizadevanjih.
Trumpova administracija je v tem mesecu več naklonjenosti pokazala Rusiji, med drugim ko so odpravili sankcije, še preden so te začele veljati, in sklenili dogovor, ki Rusiji omogoča izvoz dizelskega goriva. Medtem pa se krepijo pritiski na Kijev.
Pripravljenost Washingtona, da na Kijev izvaja pritisk brez primere, "Rusiji vliva določeno upanje, da bo, če bo še naprej vodila to vojno, sčasoma popustila tudi odločenost Evrope", je dejala Natia Seskuria, višja raziskovalka za Rusijo in Evrazijo na britanskem Kraljevem inštitutu za obrambne in varnostne študije (RUSI).
Trump je sicer odpravo sankcij neposredno povezal z izpustitvijo ameriškega državljana Stephena Hubbarda, ki je bil pridržan v Rusiji, čeprav je pred tem izjavil, da ZDA Moskvi za njegovo svobodo niso dale "ničesar v zameno".
Strokovnjaki pa menijo, da bi se nekatere napetosti, zlasti glede dizelskega goriva, saj Trump za skokovito rast cen krivi ukrajinske napade na ruske rafinerije nafte in ne vojne v Iranu, po vmesnih volitvah v ZDA lahko umirile.
