Kim Džong Un spet potrjen, vse oči pa uprte v hčerko

Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA so delegati Kimovo ponovno potrditev pozdravili kot dokaz njegovega dosedanjega prispevka k državi – zlasti na področju vojaškega razvoja in "radikalnega izboljšanja jedrskih sil", ki naj bi povečalo obrambno moč države in odvračalo morebitne sovražnike. Kongres je vključeval tudi izvolitve novega Centralnega komiteja in spremembe partijskih pravil, ki nakazujejo nadaljnjo konsolidacijo Kimove oblasti.

Analitiki opozarjajo, da Kimova ponovna izvolitev ne predstavlja presenečenja – družina Kim vodi državo že od ustanovitve leta 1948, najprej skozi Kim Il Sunga, nato Kim Jong Ila, zdaj pa je torej že nekaj časa na čelu Kim Džong Un. Po mnenju poznavalcev je ta kongres pomemben korak iznad kriznega upravljanja države v fazo "stabilnega in dolgoročnega vodenja", s poudarkom na notranji konsolidaciji in vojaški moči.

Kim je v otvoritvenem govoru kongresa poudaril, da si želi nadaljevati z izboljšanjem gospodarstva in življenjskega standarda prebivalcev, čeprav Severna Koreja zaradi dolgoletnih sankcij in samoizolacije še vedno beleži gospodarske težave. Kongres naj bi dal okvir za politične, gospodarske in obrambne cilje države za naslednjih pet let.

Veliko mednarodne pozornosti pa že tedne priteguje tudi morebiten nastop Kimove hčerke, Kim Ju-ae. Južnokorejska obveščevalna služba (NIS) danes ocenjuje, da je najstnica, verjetno stara okoli 13–14 let, v zadnjem času vse bolj vidna v severnokorejski propaganda in javnih dogodkih, kar mnogi tolmačijo kot del Kimove strategije, da jo pripravi na vodenje države v bodoče.

Čeprav uradni Pjongjang ni izdal nobenega popolnega potrdila o formalnem imenovanju, južnokorejski analitiki ocenjujejo, da bi Ju-ae lahko prevzela visoko strankarsko ali državno funkcijo – na primer kot prvo sekretarko Centralnega komiteja, drugo najvplivnejšo pozicijo v stranki. To bi bilo zgodovinsko, saj Severna Koreja še nikoli ni imela ženske na vrhu režima.

Ju-ae se je v družini Kim prvič javno pojavila konec leta 2022 na testiranju balističnih raket, od takrat pa je bila opažena na več državnih proslavah, vojaških paradah in gradbenih prireditvah, tudi na prireditvi odprtja stanovanjske četrti v Pjongjangu. Njena javna prisotnost naj bi služila k simbolnemu prikazu "prenosa revolucije" na novo generacijo, kar je v patriarhalnem in strogo nadzorovanem sistemu pomemben propagandni element.

Južnokorejska obveščevalna služba je v zaprtih sejah parlamenta opozorila, da južna Koreja natančno spremlja prisotnost Ju-ae na prihajajočem kongresu in njen morebitni uradni status. Če bo uradno imenovana za naslednico ali prevzela kakšno ključno funkcijo, bi to bil prvi tak primer v severnokorejski zgodovini in bi utrdil model oblasti, ki temelji na družini Kim.

Namen strategije je seveda jasen zagotoviti kontinuiteto režima in preprečiti politične vakuume ali notranje spore, podobne tistim, ki so vodili do sprememb v preteklosti. Čeprav je tradicija močno patriarhalna, se zdi, da za trenutnega voditelja Kim Džong Una stabilnost dinastije pretehta konservativne kulturne vzorce.

Kongres Delavske stranke poteka v času, ko Severna Koreja še naprej utrjuje svoj jedrski program in razvija orožja, ki dosegajo tudi regijske in medcelinske raketne zmogljivosti. Te dejavnosti ostajajo predmet ostrih kritik ZDA, Južne Koreje in drugih držav, ki zahtevajo večjo transparentnost in zmanjšanje napetosti na Korejskem polotoku.

Življenje v Severni Koreji pod vodstvom Kim Džong Una je močno zaznamovano z nadzorom države, propagando in omejenimi osebnimi svoboščinami. Država je ena najbolj zaprtih na svetu, dostop do tujih informacij pa je strogo omejen. Večina prebivalcev nima prostega dostopa do interneta, temveč le do državnega intraneta, ki filtrira vsebine. Mediji so v celoti pod nadzorom režima, kult osebnosti družine Kim pa ostaja osrednji del javnega življenja.

Gospodarsko življenje je zahtevno. Država je pod dolgoletnimi mednarodnimi sankcijami zaradi jedrskega programa, hkrati pa jo pestijo kronične težave s preskrbo s hrano in energijo. Uradno gospodarstvo je centralno plansko, vendar se je v zadnjih letih razvilo več neformalnih tržnic, kjer ljudje prodajajo blago za preživetje. Te tržnice sicer država dopušča, a jih hkrati nadzoruje. Življenjski standard je zelo neenakomeren – elita v Pjongjangu živi bistveno bolje kot prebivalci podeželja.

Družba je razdeljena po sistemu tako imenovanega songbun, ki prebivalce razvršča glede na politično zanesljivost njihove družine. Ta status vpliva na dostop do izobraževanja, zaposlitve, stanovanja in celo hrane. Ljudje iz "zanesljivih" družin imajo več možnosti za napredovanje, medtem ko so drugi sistemsko omejeni. Socialna mobilnost je zato močno omejena.

Vsakdanje življenje je prežeto z ideološkimi obveznostmi. Prebivalci se redno udeležujejo političnih srečanj, kjer morajo izražati lojalnost režimu. Šolski sistem poudarja vojaško pripravljenost in spoštovanje voditelja. V javnem prostoru so prisotni portreti voditeljev, politični slogani in obvezne spominske slovesnosti. Kritika oblasti je strogo kaznovana, poročila organizacij za človekove pravice pa govorijo o političnih zaporih in kolektivnih kaznih za družinske člane domnevnih prestopnikov.

Kljub temu se pod površjem dogajajo spremembe. Mlajša generacija je bolj izpostavljena tujim vplivom, predvsem prek tihotapljenih južnokorejskih serij in filmov, ki krožijo na USB-ključkih. To postopoma vpliva na pričakovanja ljudi glede življenjskega standarda in osebne svobode. Država na to odgovarja z zaostrovanjem nadzora in strožjimi kaznimi za "ideološko odklonsko" vedenje.