Kirurginja zanika, da je hčerki dovolila izvrtati luknjo v lobanjo pacienta

Incident se je domnevno zgodil 13. januarja lani. Tožilstvo je proti nevrokirurginji in kirurgu, ki je sodeloval pri posegu, vložilo obtožnico zaradi povzročitve telesne poškodbe. Oba sta se na sodišču izrekla za nedolžna, poročajo avstrijski mediji.

Pacient je bil 33-letni kmet, ki so ga s hudo poškodbo možganov po gozdarski nesreči urgentno operirali v kliniki v Gradcu. Poseg je potekal brez zapletov, nato pa je nevrokirurginja, ki je takrat še opravljala specializacijo, v operacijsko sobo pripeljala svojo hčer. Kot je razvidno iz obtožnice, ji je v roke dala kraniotom – kirurški vrtalnik, s katerim je v pacientovo lobanjo naredila luknjo za vstavitev sonde.

Po besedah tožilke Julie Steiner naj bi se nevrokirurginja pozneje medicinskim sestram pohvalila, da je njena hči pravkar "izvrtala svojo prvo luknjo". Tožilstvo priznava, da operacija sicer ni imela negativnih posledic za pacienta, kljub temu pa to ne pomeni zmanjšanja teže tega dejanja. "Ne podcenjujte tveganja!" je dejala po poročanju Kurirja in dodala, da to kaže na "izjemno pomanjkanje spoštovanja do pacienta". 

Odvetnik nevrokirurginje Bernhard Lehofer je izrecno poudaril: "Otrok ni vrtal!" Po njegovih besedah je imel nadzor nad vrtanjem ves čas kirurg. "Ni bila dobra ideja, da je hčerko pripeljala v operacijsko sobo, a za to napako zdaj plačuje že skoraj dve leti! 

Nevrokirurginja pa je povedala, da se je njena hči tisti dan učila na urgenci in da jo je na njeno prigovarjanje vzela s seboj na operacijo. Trdi, da ključnega trenutka z vrtalnikom ni dobro videla, saj je stala zadaj, zamotil jo je telefon. Kot trdi, sploh ni videla, ali je otrok imel roko na vrtalniku. Povedala je še, da je bilo njeno hvalisanje medicinskim sestram laž, ki jo je rodil njen "prekleto neumni materinski ponos".

"Zakaj ste pritiskali na svojega kolega, naj molči?" je želela vedeti tožilka. "Želela sem ga zaščititi," se je glasil odgovor.

Odvetnik Michael Kropiunig, ki zastopa drugega zdravnika, pa je poudaril, da njegov klient ni vedel za otrokovo starost. "Dovolil ji je, da je – medtem, ko je on vrtal, položila roko na njegovo, vendar to v kazenskem postopku ni pomembno," je dejal.

Tudi kirurg se ne čuti krivega. Opisal je, kako se je njegova kolegica na koncu operacije obrnila stran, da bi opravila telefonski klic, deklica pa ga je nato vprašala: "Ali lahko pomagam?" Ko je vprašal njeno mater, naj bi mu odgovorila: "Zakaj pa ne?" Ni mogel natančno povedati, kje je bila otrokova roka – v vsakem primeru je bil on tisti, ki je vodil vrtanje.

Začetno zaslišanje prič tako še ni razjasnilo situacije. Hči obtožene je uveljavila svojo pravico do molka. 

Vodja oddelka za obvladovanje tveganj v bolnišnici je izjavil, da je od medicinske sestre slišal, da je otrok sodeloval pri operaciji, in ko je vprašal, kaj je počela, je medicinska sestra odgovorila: "No, vrtala je."

Vodja nevrokirurgije Stefan Wolfsberger pa je pričal, da je našel anonimno pismo, v katerem je bil opisan dogodek. "Nisem mogel verjeti," je dejal. Ko je s tem soočil obtoženega kirurga, je ta dejanje "čisto poklapan" priznal. "Vam je bilo jasno, da je deklica sama izvrtala luknjo?" ga je vprašala sodnica. On pa je odgovoril: "Še nikoli nisem slišal, da kdo ne bi sam izvrtal luknje." O dogodku je sicer povprašal tudi kirurginjo, ki pa je govorice označila za "klevetanje", je še dejal.

Preiskava dogodka je bila sprožena, potem ko je več ljudi kirurginjo anonimno prijavilo. Čeprav je veliko zaposlenih v bolnišnici slišalo za incident, pa skoraj nihče ni nič videl. Ker morajo biti zaslišani še izvedenci, je bilo sojenje preloženo in se bo nadaljevalo 10. decembra.

Deklica ni kazensko odgovorna, kirurgu in nevrokirurginji pa v primeru obsodbe grozi zaporna kazen do enega leta ali pa za do 720 dni globe.