Med 12 in 15 metrov dolg kit naj bi bil na poti iz zaliva proti Severnemu morju, pri čemer ga spremlja več plovil, med drugim čoln obalne straže in Inštituta za raziskovanje kopenskih in prostoživečih živali (ITAW).
Da je lahko zaplaval nazaj v globlje vode, je kitu omogočil kanal, ki sta ga izkopala dva bagra.
Toda kit grbavec še ni povsem varen, saj je biolog Robert Marc Lehmann pojasnil, da je bila rešitev s peščene sipine le manjši korak v pravo smer. Dejal je, da bo kit na varnem, šele ko bo dosegel Atlantski ocean. Za zdaj pa je najpomembneje, da žival ostane v globokih vodah in če bo mogoče, odplava v Severno morje, je dodal.
Znanstveniki kitu niso namestili oddajnika, ker njegova koža ni bila v dobrem stanju. Poleg tega je bil zapleten v ribiško mrežo, večino katere so reševalci sicer uspeli odstraniti.
Veliki kiti, kot so kiti grbavci, niso avtohtona vrsta v Baltskem morju, tja lahko zaidejo na primer pri iskanju hrane.








































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.