Pelješki most poka, Kitajci od Hrvaške zahtevajo 60 milijonov evrov

Pelješki most se je odprl julija 2022. V času uporabe so se na njem pojavile razpoke in druge poškodbe. Nekatere razpoke naj bi bile globoke od tri do šest centimetrov, zaradi prodiranja vlage in soli pa obstaja tudi nevarnost korozije armature in nadaljnjih poškodb konstrukcije. Po neuradnih ocenah naj bi sanacija stala približno od pet do šest milijonov evrov, stroške pa mora kriti kitajski gradbinec China Road and Bridge Corporation oz. CRBC, navaja hrvaški portal Nacional.hr.

Prav zato se pojavlja vprašanje, ali želi kitajski izvajalec zahtevani denar uporabiti tudi za povrnitev dela stroškov sanacije mostu. Vir, ki je blizu vodstvu družbe Hrvatske ceste (hrvaške državne ceste), je opozoril, da je vodstvo iz krogov blizu hrvaški vladi prejelo neuradno opozorilo o tem. Vendar gre za sum in navedbe niso dokazane, navaja Nacional.hr.

Spomnimo, kmalu po odprtju mostu se je namreč pokazalo, da je kitajski izvajalec pri gradnji storil številne napake. Prve razpoke in poškodbe zaščitnega sloja mostu so se pojavile že med gradnjo, precej resnejše poškodbe pa so nastajale v mesecih in letih po odprtju mostu.

Neuradne ocene govorijo o približno petih do šestih milijonih evrov stroškov. Nekateri neuradni viri so v zadnjih mesecih trdili, da bi bila za nastale poškodbe in razpoke deloma lahko odgovorna tudi hitrost gradnje oziroma precej kratki roki za dokončanje mostu, ki so bili postavljeni pred izvajalca. Zato je zelo verjetno, da želi kitajski CRBC prav to okoliščino izkoristiti v svojem zahtevku, da bi vsaj delno pokril stroške sanacije.

Po pisanju časnika Jutarnji list, ki je prvi opozoril na nastale poškodbe, na stebrih oziroma pilonih mostu nastajajo razpoke, ki so na posameznih mestih globoke od tri do šest centimetrov. Ker skozi nastale razpoke prodirata vlaga in sol, je sanacija nujna, da bi preprečili korozijo in dodatne poškodbe armature, ki bi lahko pomembno ogrozile trdnost pilonov in nosilne konstrukcije mostu.

Spor med stranema še ni končan. Svet za reševanje sporov je doslej zavrnil več zahtevkov CRBC v skupni vrednosti okoli 10 milijonov evrov, o preostalih zahtevkih, vrednih približno 50 milijonov evrov, pa še odloča. Če katera od strani z odločitvijo ne bo zadovoljna, lahko spor nadaljuje pred arbitražnim senatom pri Hrvaški gospodarski zbornici.

Primer tako odpira širše vprašanje o odgovornosti za težave na enem največjih hrvaških infrastrukturnih projektov. CRBC od države zahteva dodatnih 60 milijonov evrov, hkrati pa mora sam financirati sanacijo poškodb na mostu, ki so se pojavile le nekaj let po njegovem odprtju.