Pripadnike ujgurske manjšine kitajske oblasti množično zapirajo v taborišča, postavljena na območju severozahodne regije Sinkiang, v taboriščih pa naj bi bili podvrženi mučenju, spolnim zlorabam in prisilnemu delu. Kitajske oblasti naj bi izvajale tudi prisilne sterilizacije ujgurskih žensk, njihove otroke pa naj bi ločevali od staršev.
Skupno naj bi bilo v taboriščih zaprtih okoli milijon pripadnikov Ujgurov ter drugih manjšin. Sinkiang sicer velja za avtonomno regijo Ujgurov, manjšine z lastnim jezikom in navadami, ki je kulturno blizu narodom osrednje Azije.
Zunanji ministri EU so tako danes sprejeli odločitev o uvedbi sankcij zaradi kršenja človekovih pravic v šestih tretjih državah, tudi proti Kitajski, sankcije pa so uperjene proti štirim osebam in javnemu varnostnemu uradu. Vključujejo tudi zamrznitev sredstev in prepoved potovanj na ozemlje Unije, povzema BBC. Unija s tem proti režimu v Pekingu zaradi kršenja človekovih pravic ukrepa prvič po odzivu na pokol na Trgu nebeškega miru leta 1989.
Kitajska sicer zanika obtožbe kršenja človekovih pravic Ujgurom in trdi, da so taborišča "prevzgojni centri" za boj proti terorizmu.
Kanadski zunanji minister je danes dejal, da vse več dokazov kaže na sistematske, s strani države vodene kršitve človekovih pravic. Britanski zunanji minister je zlorabo ujgurske manjšine označil za "eno najhujših kriz človekovih pravic našega časa", ameriški državni sekretar pa je jasno zatrdil, da Kitajska izvaja genocid in zločine proti človeštvu.
Med sankcioniranimi s strani Kitajske tudi slovenska predstavnica v politično-varnostnem odboru
Kitajska se je odzvala s povračilnimi sankcijami proti evropskim politikom in raziskovalcem ter pravnim osebam oziroma organom EU. Na kitajskem seznamu so evropski poslanci Reinhard Butikofer, Michael Gahler, Raphael Glucksmann, Ilhan Kyuchyuk in Miriam Lexmann, nizozemski poslanec Sjoerd Wiemer Sjoerdsma, belgijski poslanec Samuel Cogolati, litovska poslanka Dovile Sakaliene, nemški raziskovalec Adrian Zenz, švedski raziskovalec Björn Jerden, politično-varnostni odbor Sveta EU, pododbor Evropskega parlamenta za človekove pravice, nemški sinološki inštitut Mercator Institute in danski sklad Alliance of Democracies Foundation.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je v odzivu poudaril, da so povračilni ukrepi Kitajske obžalovanja vredni in nesprejemljivi ter da so ustvarili novo vzdušje.
Uvedbo kitajskih povračilnih sankcij je obsodil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je v videoposnetku na Twitterju sporočil, da je med sankcioniranimi tudi "slovenska članica ekipe EU na stalnem predstavništvu". Kot so pojasnili na zunanjem ministrstvu, gre za slovensko predstavnico v politično-varnostnem odboru Veroniko Boškovič Pohar. Kitajski odziv je po njegovih besedah "povsem nesprejemljiv ter ne koristi prihodnjim odnosom EU in Kitajske".
Logar je sicer izrazil zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v številnih državah ter izpostavil promocijo in zaščito človekovih pravic po vsem svetu kot skupen cilj. Zaskrbljujoči so po Logarjevem prepričanju tudi vplivi pandemije covida-19 na položaj človekovih pravic po svetu, pri čemer bi morala biti po njegovem mnenju pandemija priložnost za ukrepanje v smeri ustrezne zaščite okolja, je MZZ zapisalo v sporočilu za javnost.
KOMENTARJI (33)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.