Kitajska ladja naj bi na silo zasegla raketne ostanke s filipinskega plovila

Ostanki oz. razbitine rakete so bile prvič opažene v nedeljo, blizu otoka Thitu, ki je pod nadzorom Filipinov, je pojasnil Alberto Carlos. Slednji je dejal, da so filipinski mornarji z uporabo kamere dolgega dosega opazili razbitine, ki so plavale v močnih valovih blizu peščene grede približno 540 metrov od obale. Odpravili so se na čoln in potegnili plavajoči predmet ter ga začeli vleči nazaj na otok. Ko so se vračali proti obali, so opazili kitajsko obalno stražo, ki jim je dvakrat blokirala njihovo vnaprej začrtano pot.

Kitajska obalna straža naj bi jim preprečila, da izvlečejo ostanek, tako da so prerezali vlečno vrv, s katero so vlekli ostanek, pritrjeno na njihov gumijasti čoln. V dogodku ni bil nihče poškodovan.

Ni sicer prvič, da kitajska obalna straža posega v drugo. V preteklosti so Kitajci blokirali filipinske oskrbovalne čolne, ki so dostavljali zalogo filipinskim silam v spornih vodah.

Majorka Cherryl Tindog, tiskovna predstavnica vojaškega zahodnega poveljstva, je dejala, da je kovinski predmet podoben številnim drugim kosom kitajskih raketnih ostankov, ki so jih nedavno našli v filipinskih vodah. Dodala je, da se filipinski mornarji zasegu niso upirali.

V Pekingu je kitajsko zunanje ministrstvo zanikalo, da so bili ostanki zaseženi na silo.

"Filipinska stran je najprej rešila in odvlekla predmet. Po prijateljskem posvetovanju na kraju samem je filipinska stran predmet vrnila Kitajski in Kitajska je izrazila hvaležnost za to," je povedala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning. "Na prizorišču ni bilo prisilnega zasega."

Uradniki so pojasnili, da gre najverjetneje za dele kitajske rakete Long March 5B, ki so jo Kitajci izstrelili v začetku novembra iz vesoljskega izstrelitvenega centra Wenchang na otoku Hainan. Kitajsko so sicer že kritizirali zaradi tega, ker je dovolila, da ostanki raket padejo nazaj na Zemljo.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je v preteklosti pozvala Kitajsko, naj oblikuje rakete, ki bodo ob ponovnem vstopu razpadle na manjše kose, kot zapoveduje mednarodna norma.

Filipinska vlada je že vložila številne diplomatske proteste proti Kitajski zaradi agresivnih dejanj v Južnokitajskem morju, vendar ni takoj povedala, kaj bo sprejela po tem incidentu. 

Otok Thitu, ki ga Filipinci imenujejo Pag-asa, je dom ribiški skupnosti in filipinskim silam ter leži blizu Subija, enega od sedmih spornih grebenov v obalni regiji, ki jih Kitajska smatra kot svoje otoke. Tam so postavili tudi tri vzletno-pristajalne steze, za katere ameriški varnostni uradniki sumijo, da so vojaške baze.

Sporno območje Južnokitajskega morja je pod napetostmi že kar nekaj časa

Incident se je pripetil ravno v času, ko je na filipinski otok Palawan, ki sicer leži ob spornih vodah Južnokitajskega morja, na obisk prišla ameriška podpredsednica Kamala Harris. Gre za najvišji uradni obisk, odkar je oblast na Filipinih prevzel Ferdinand Marcos Jr., cilj obiska pa je najverjetneje sklepanje trdnejših vezi z Manilo.

"Stojimo z vami v obrambi mednarodnih pravil in norm, ki se nanašajo na Južnokitajsko morje," je Harrisova povedala Marcosu na začetku pogovorov.

Južnokitajsko morje je eno najbolj spornih območij na svetu, več držav namreč zahteva lastništvo njegovih majhnih otokov in grebenov ter s tem dostop do virov. V zadnjih letih je Kitajska vse bolj odločna, da ima svoje stoletne zahteve do sporne regije, in hitro krepi svojo vojaško prisotnost, da bi podprla te trditve.

Brunej, Malezija, Filipini, Tajvan in Vietnam izpodbijajo kitajske zahteve po skoraj celotnem Južnokitajskem morju.