Vesoljsko plovilo Šendžou 16 je z izstrelitvenega centra Džjučuan na robu puščave Gobi na severozahodu Kitajske vzletelo z raketo Long March 2-F malo po 9. uri. Izstrelitev je bila "popolnoma uspešna" in "astronavti so v dobrem stanju", je povedal direktor centra Džjučuan Zou Lipeng.
Vesoljska postaja Tiangong trenutno gosti tri člane, ki se bodo kmalu vrnili domov. Uradniki vesoljskega programa so ob izstrelitvi dejali, da bodo vesoljsko postajo začeli širiti, še pred letom 2030 pa nameravajo izvesti misijo s posadko na Luno.
Kitajska je zgradila lastno vesoljsko postajo, potem ko je bila izključena iz Mednarodne vesoljske postaje, predvsem zaradi zaskrbljenosti ZDA zaradi tesnih povezav kitajskih vesoljskih programov z Ljudsko osvobodilno vojsko, vojaško vejo vladajoče komunistične partije.
Na misijo so se tokrat odpravili strokovnjak za tovor in profesor na inštitutu za raziskave vesolja v Pekingu Guj Hajčao, poveljnik misije generalmajor Džin Hajpeng, ki sicer v vesolje leti že četrtič, in inženir vesoljskega plovila Džu Jangdžu. Posadka bo na postaji ostala približno pet mesecev, v tem času pa bo izvajala znanstvene poskuse in redno vzdrževanje.
Kitajska je s prvo vesoljsko misijo s človeško posadko leta 2003 postala tretja država po nekdanji Sovjetski zvezi in ZDA, ki je z lastnimi sredstvi v vesolje poslala človeka.
Misija poteka v znamenju rivalstva z ZDA pri doseganju novih mejnikov v vesolju. To je večinoma prijateljsko, vendar odraža tudi njuno vse ostrejše tekmovanje za vodilno vlogo in vpliv na tehnološkem, vojaškem in diplomatskem področju. Ameriška poraba, dobavne verige in zmogljivosti naj bi ji vsaj za zdaj dajale veliko prednost pred Kitajsko. Kitajska se je na nekaterih področjih vendarle prebila, saj je prvič po desetletjih pripeljala vzorce z Lunine površine in pristala z roverjem na manj raziskani oddaljeni strani Lune.
ZDA si medtem prizadevajo za vrnitev astronavtov na površje Lune do konca leta 2025 v okviru obnovljene zaveze k misijam s posadko, pri čemer jim pomagajo akterji iz zasebnega sektorja, kot sta SpaceX in Blue Origin. Poleg lunarnih programov sta obe državi ločeno pristali z roverji na Marsu, Kitajska pa namerava slediti ZDA pri pristanku vesoljskega plovila na asteroidu.
Z izstrelitvijo nove posadke na kitajsko vesoljsko postajo Tiangong so se trije astronavti pridružili številu ljudi v vesolju, ki je doseglo rekordno število 17 ljudi v orbiti – šest kitajskih državljanov, pet Američanov, trije Rusi, dva Savdijca in en astronavt iz Združenih arabskih emiratov.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.