Voditeljem G7 je Peking požugal prek kitajske ambasade v Londonu, od koder so še sporočili, da "verjamejo, da so države – velike ali majhne, močne ali šibke, bogate ali revne – enakopravne in da bi morale biti odločitve sprejete ob posvetovanju vseh držav".
Vzpon Kitajske med globalne velesile je sicer eden od najpomembnejših geopolitičnih premikov zadnjih let, se pa zdi, da Zahod, ki ima veliko težav sam s seboj, z lastno identiteto in vizijo, ne najde odgovora na kitajski razcvet, ki ga poganja združitev dveh sistemov – kapitalističnega gospodarstva in strogega družbenega nadzora pod taktirko komunistične partije.
Agresivni pristopi Kitajske skrbijo G7, a države niso enotne v odgovoru na vprašanje, kako sodelovati s svojeglavo državo in do kakšne mere, saj imajo v tej igri tudi svoje gospodarske, geopolitične in notranjepolitične interese, slednje je še posebej izrazito v primeru ZDA.
Kanadski premier Justin Trudeau je včeraj kolege pozval, naj vendarle poenotijo stališča glede Kitajske, a tega ni pričakovati. Gre za situacijo, ki jo že nekaj časa izkorišča Kitajska, ki je medtem postala vodilna v več industrijah, je nepogrešljiv člen dobavne verige, prav tako je okrepila investicije po svetu. Tako si je marsikje priborila status, ki ji omogoča delovanje po lastni volji, kar je bilo vidno tudi ob medlem odzivu – tudi WHO – na možnost, da je Kitajska prikrivala resnico o novem koronavirusu in povzročila svetovno pandemijo.
Kitajska sicer povezavam, kot je G7, očita, da živijo v preteklosti, v kateri so "poniževale Kitajsko".
KOMENTARJI (375)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.