Kitajska sprejela kontroverzni varnostni zakon. Konec avtonomije Hongkonga?

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
AVTOR
Neža Pušnik /
KOMENTARJI
45
Kitajska je sprejela kontroverzni varnostni zakon za Hongkong, ki določa, da je spodkopavanje avtoritete uradnega Pekinga nezakonito. Prav tako jim zakon omogoča zatiranje protestov in namestitev varnostnih agencij na območju. Številni se bojijo, da to pomeni konec avtonomije Hongkonga.

Kitajski podporniki v Hongkongu
Kitajski podporniki v HongkonguFOTO: AP

Prejšnji mesec je Kitajska presenetila Hongkonžane, ko je napovedala, da bo kriminalizirala vsako secesijsko ali subverzivno dejanje, terorizem ali sodelovanje z zunanjimi silami. Poteza je sledila večmesečnim protestom prejšnjega leta, ki jih je sprožil drug sporen predlog zakona o izročanju Kitajski, iz njih pa je sledilo prodemokratično gibanje. 

Kritiki so prepričani, da nov zakon predstavlja še večjo grožnjo za identiteto Hongkonga. Opozarjajo, da bo spodkopal sodno neodvisnost mesta in številne druge svoboščine, ki jih na Kitajskem drugače ni. 

Hongkong je izpod britanskih rok bil vrnjen Kitajcem leta 1997, a pod posebnimi pogoji, ki so prebivalcem tega območja zagotovili določene pravice za 50 let. 

PREBERI ŠE
Hongkonške oblasti bodo umaknile sporen predlog zakona o izročanju

Že napoved oziroma predlog tega zakona je sprožil mednarodno obsojanje, prav tako tudi nove demonstracije v Hongkongu. Osnutek ni bil na voljo javnosti pred sprejetjem, kar pomeni, da večina ljudi sploh ne pozna podrobnosti novih pravil, ki jim bodo morali slediti. 

Kitajska pravi, da je zakon potreben za spopad z nemiri in nestabilnostjo v mestu in zavrača kritiko, da se vmešavajo. Sprejetja zakona še niso uradno potrdili, a BBC poroča, da je bil soglasno sprejet na zadnji seji v Pekingu. 

Zakon med drugim predvideva tudi vzpostavitev nove pisarne za nacionalno varnost v Hongkongu, ki bi skrbela za vse tovrstne primere, poleg tega pa bi imeli tudi nadzor nad izobraževanjem o državni varnosti v hongkonških šolah. 

Prav tako bo vodja Hongkonga imela pravico, da imenuje sodnike za primere državne varnosti. Ključno pri zakonu pa je, da bo Peking imel nadzor nad njegovo interpretacijo. Če bo v nasprotju s kakršnimkoli že obstoječim hongkonškim zakonom, bo prednost imel kitajski zakon. 

Kako bo zakon spremenil Hongkong?

Sprejet zakon je mogoče interpretirati kot zakon, ki spodkopava vse tiste svoboščine, ki Hongkong razlikujejo od preostale Kitajske in so bistvo mesta. Ljudje so navajeni svobode govora, pravice do protestov, prav tako pa popolnoma samostojnega sodnega sistema. 

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam
Voditeljica Hongkonga Carrie LamFOTO: AP

Kritiki se bojijo, da bi ta zakon lahko utišal disidente in razširil vpliv kitajske komunistične partije na vse vidike življenja v Hongkongu. Vodja Carrie Lam je dejala, da je sprejetje tega zakona odgovorna poteza za zaščito večine prebivalstva, ki sledi zakonom, ob tem pa zagotovila, da bodo svoboda in osnovne vrednote tega posebnega administrativnega območja ohranjene.

Kakšni so bili odzivi?

Eden izmed najbolj vidnih aktivistov mesta Joshua Wong je napovedal, da bo opustil prodemokratično skupino Demosisto, ki jo je do zdaj vodil, pri tem pa sta se mu pridružila tudi aktivista Nathan Law in Agnes Chow.

V Amnesty International so zakon opisali kot "orožje represije, ki ga bodo uporabili proti kritikom vlade" in kot "največjo grožnjo človekovim pravicam v nedavni zgodovini mesta". 

Washington je zagrozil, da bodo prekinili poseben trgovinski sporazum, ki ga imajo s Hongkongom, medtem ko je Evropski parlament izglasoval, da bodo Kitajsko obravnavali na Meddržavnem sodišču v Haagu, če bodo sprejeli zakon. 

V Veliki Britaniji pa so napovedali, da bodo spremenili pravila za imigracijo in tako ponudili milijonom Hongkonžanov pot do državljanstva. Že na začetku junija pa so vsi člani G7 podpisali izjavo, v kateri so prosili Peking, da ponovno premisli o predlogu zakona. 

V ZN poziv Kitajski, naj ponovno razmisli o zakonu o nacionalni varnosti v Hongkongu

Skupina 27 držav je danes v Svetu ZN za človekove pravice pozvala Kitajsko, naj znova pretehta zakon o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki ga je vsilila tej nekdanji britanski koloniji.

Skupina držav, med katerimi so Velika Britanija, Francija, Nemčija in Japonska, je Kitajsko tudi pozvala, naj visoki komisarki ZN za človekove pravice Michelle Bacheletomogoči dostop do avtonomne pokrajine Xinjiang, kjer so oblasti v taborišča za prevzgojo zaprle več kot milijon Ujgurov in pripadnikov drugih manjšin.

Izjavo je v imenu držav podpisnic prebral britanski veleposlanik pri ZN v Ženevi Julian Braithwaite, poroča AFP. Države izražajo globoko zaskrbljenost glede novega zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, ki bo imel po njihovem mnenju jasne posledice za človekove pravice tamkajšnjih prebivalcev.