Kitajska uri ruske vojake?

Nemško zunanje ministrstvo je poročila označilo za "zelo zaskrbljujoča" in opozorilo, da bi lahko kazala na podporo Rusiji s strani akterjev, povezanih s kitajsko državo, vključno z elementi Ljudske osvobodilne vojske.

Navedbe je prvi objavil nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na obveščevalne podatke. Po teh naj bi na Kitajskem vojaško usposobili več sto ruskih vojakov, od katerih naj bi nekatere pozneje napotili na bojišča v Ukrajini.

Trditev za zdaj ni bilo mogoče neodvisno preveriti, Kitajska pa jih javno ni potrdila.

Peking se od začetka vojne predstavlja kot nevtralna država in poziva k miru, hkrati pa ohranja tesne gospodarske in diplomatske odnose z Moskvo.

V Berlinu menijo, da bi morebitno urjenje ruskih vojakov pomenilo kakovostno spremembo kitajske vloge v vojni. Doslej so bile kritike usmerjene predvsem v trgovinsko, tehnološko in energetsko sodelovanje med državama, neposredno vojaško usposabljanje pa bi predstavljalo bistveno bolj neposredno obliko podpore ruskim vojaškim zmogljivostim.

Na nemškem zunanjem ministrstvu poudarjajo, da vsaka dejavnost, ki Rusiji omogoča nadaljevanje vojne, predstavlja neposredno varnostno vprašanje za Evropo.

Vojna v Ukrajini je po mnenju evropskih držav že zdavnaj prerasla regionalni konflikt. Iran Rusiji dobavlja brezpilotne letalnike, Severna Koreja strelivo, morebitna kitajska vloga pri usposabljanju vojakov pa bi po ocenah analitikov konflikt še dodatno internacionalizirala.

Evropske države zato vse bolj preučujejo, v kolikšni meri svetovne sile Rusiji pomagajo ohranjati vojaške zmogljivosti z gospodarsko, tehnološko, logistično ali drugo podporo.

Odločitev Berlina, da na pogovor pokliče kitajskega veleposlanika, nakazuje, da Nemčija obtožbe jemlje resno.

Na obtožbe se je odzval kitajski strokovnjak za evropske odnose Jian Junbo z Univerze Fudan v Šanghaju. Za državni časnik Global Times je dejal, da so obtožbe neutemeljene in da evropske države z njimi skušajo preusmeriti pozornost od notranjih težav, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini.

Po njegovem mnenju bi lahko bile politične obtožbe povezane tudi s pogajanji med Kitajsko in Evropsko unijo o trgovinskih vprašanjih.

"Posamezne evropske države morda poskušajo s političnim pritiskom na Kitajsko pridobiti boljši pogajalski položaj pri gospodarskih vprašanjih," je dejal.

Kitajsko zunanje ministrstvo je podobne očitke zavrnilo že junija. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian je takrat dejal, da takšne trditve "nimajo nobene dejanske podlage" in predstavljajo zgolj "blatenje Kitajske".

Po njegovih besedah vojaško sodelovanje med Kitajsko in Rusijo poteka v okviru običajnih odnosov med suverenimi državami ter ne daje podlage za takšne obtožbe.

Kitajska je zavrnila tudi navedbe, da Rusiji dobavlja vojaško opremo za uporabo v vojni v Ukrajini. Peking vztraja, da nobeni strani ni dobavil smrtonosnega orožja ter da strogo nadzira izvoz blaga z dvojno rabo.

Kitajski zunanji minister Wang Ji je februarja na Münchenski varnostni konferenci poudaril, da Kitajska ni udeleženka vojne v Ukrajini in zato ne odloča o njenem izidu. Po njegovih besedah bi morala Evropa zaradi dejstva, da vojna poteka na evropskih tleh, sodelovati pri iskanju rešitve.