Po poročanju kitajske državne tiskovne agencije Xinhua so raketo izstrelili ob 12.01 po pekinškem času, simulacijska bojna glava pa je natančno zadela predvideno območje v Tihem oceanu. Peking je ob tem, kot piše The New York Times, poudaril, da izstrelitev "ni bila uperjena proti nobeni določeni državi ali cilju". Oblasti niso razkrile, kje natančno je raketa pristala.
Testno izstrelitev je Kitajska izvedla na dan, ko naj bi z Rusijo začela skupne letne pomorske vojaške vaje z imenom Joint Sea 2026 (Skupno morje 2026) v vodah in zračnem prostoru pri Qingdau, pomembnem vojaškem pristanišču na vzhodu države. Po navedbah AFP za zdaj ni jasno, ali je izstrelitev rakete del omenjenih vaj.
Današnja izstrelitev sovpada tudi z napovedjo Avstralije in Fidžija o sklenitvi medsebojnega obrambnega sporazuma in regionalnega varnostnega partnerstva. Gre za enega v nizu dogovorov, s katerimi Canberra krepi sodelovanje s pacifiškimi otoškimi državami v odziv na vse večji vpliv Kitajske v regiji.

Kitajska mornarica je sporočila, da je šlo za "rutinski del letnega vojaškega usposabljanja" in da so bile relevantne države o tem vnaprej obveščene. Po poročanju AFP so nekatere države v regiji še pred izstrelitvijo opozorile, da Peking načrtuje testiranje medcelinske balistične rakete.
Japonska je Kitajsko pred izstrelitvijo pozvala, naj ponovno razmisli o testiranju rakete v Pacifiku, da s tem ne bi ogrozila japonske varnosti, so sporočili v Tokiu. Ob tem so izrazili "resno zaskrbljenost zaradi povečanih kitajskih vojaških aktivnosti".
Tudi novozelandski zunanji minister Winston Peters je po izstrelitvi rakete izrazil zaskrbljenost, pri čemer jo je označil za jedrsko orožje. "Pacifik je ocean miru in globoko smo zaskrbljeni zaradi kitajskega testiranja jedrskega orožja v južnem Pacifiku," je dejal. Ob tem je poudaril, da Nova Zelandija skupaj z drugimi pacifiškimi državami "nima nobenega interesa, da bi Kitajska južni Pacifik uporabljala kot poligon za preizkušanje raketnih zmogljivosti". Po njegovih besedah gre za "nezaželen in zaskrbljujoč razvoj dogodkov".
Po navedbah avstralske zunanje ministrice Penny Wong je tudi Canberra Pekingu dala jasno vedeti, da testiranje razume kot dejanje za "destabilizacijo regije". Dodala je, da izstrelitev poteka v času hitrega kitajskega vojaškega oboroževanja, pri katerem po njenem mnenju primanjkuje preglednosti in jasnih pojasnil o namerah Pekinga.

Kitajske oblasti niso razkrile, katero raketo so preizkusile. Jeffrey Lewis z ameriškega Middlebury Collegea, strokovnjak za kitajsko jedrsko oboroževanje, domneva, da je šlo za medcelinsko balistično raketo JL-3 nove generacije, namenjeno izstrelitvam z jedrskih podmornic, poroča The New York Times. Raketo je Kitajska prvič javno predstavila na vojaški paradi v Pekingu lani.
Lewis meni, da današnji preizkus nakazuje, da bo Peking v prihodnjih letih pospešil testiranja jedrskega orožja. "Kitajska je v preteklosti svoje medcelinske balistične rakete preizkušala precej redkeje kot druge države, zdaj pa se zdi, da se je ta politika spremenila in da je pripravljena sprejeti tudi politične posledice pogostejših testiranj," je ocenil.
Gre za prvo tovrstno izstrelitev po dveh letih. Predhodni test septembra 2024, ko je Kitajska izstrelila medcelinsko balistično raketo z vadbeno bojno glavo v vode blizu Francoske Polinezije, je prav tako sprožil zaskrbljenost držav v regiji. Takrat je šlo za prvo javno napovedano testiranje kitajske medcelinske balistične rakete v Tihem oceanu po več kot štirih desetletjih. Po analizi Zveze ameriških znanstvenikov so takrat najverjetneje uporabili mobilno medcelinsko balistično raketo DF-31, ki so jo izstrelili z otoka Hainan.





























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.