Kitajske ribiške ladje z nezakonitim ribolovom izčrpavajo svetovna morja

Ko je pred tedni ekvadorska mornarica zaznala, da se Galapaškim otokom približuje ribiška "armada", v kateri je bilo 340 kitajskih ladij, se jim je z vsemi silami postavila po robu. Čeprav so Galapaški otoki pod Unescovo zaščito in ima 99 odstotkov okoliškega morja status izključne ekonomske cone, zato je ribištvo tam strogo nadzorovano, so se namreč kitajske ladje v preteklosti že večkrat požvižgale na pravila. Leta 2017 so denimo v morskem rezervatu naleteli na ladjo, ki je prevažala približno 300 ton rib, večinoma morskih psov. 

Zato je nedavna napotitev na stotine ladij v ekvadorske vode sprožila bes in plaz kritik na račun kitajske ribiške industrije. Kitajsko veleposlaništvo v Ekvadorju je pod pritiski sporočilo, da ima Kitajska "ničelno toleranco" do nezakonitega ribolova in da bodo kitajske oblasti poostrile pravila ter uvedle nove predpise za njihovo ribiško floto. 

Toda 325 od 340 ladij, ki so bile na poti v vode okoli Galapaških otokov, še vedno plujejo v bližini, poroča britanski The Guardian. Lokalni poveljnik mornarice Darwin Jarrin je prejšnji teden dejal, da približno polovica teh ladij občasno izklaplja satelitske povezave, zato jih je težko zaznati, s čimer kršijo pravila regionalne uprave za ribištvo. Ti dogodki kažejo na to, kako težko se majhne pomorske države upirajo kitajski velesili.

Z "invazijo kitajske ribiške flote" se namreč ne spopadajo zgolj v Ekvadorju, pač pa tudi v drugih državah in morjih. Veliki apetiti in dejstvo, da je Kitajska izčrpala velike zaloge rib v svojih vodah, so botrovali k temu, da so svoje ribiške aktivnosti razširili onkraj mednarodnih voda. Od Gvinejskega zaliva jugozahodno od Afrike do voda okoli Korejskega polotoka. Pri tem nemalokrat vdirajo v nacionalne vode. Da jih ne bi odkrili, ugašajo radarske odzivnike in tako na nezakonit način izčrpavajo zaloge rib v svetovnih morjih in oceanih. S tem pa pogosto majhnim in že tako obubožanim ribiškim narodom ogrožajo prehransko varnost.

Kitajska ribiška flota šteje skoraj 17.000 plovil, kar je 56-krat več kot flota ZDA

Kitajska ribiška flota je daleč največja na svetu. Nevladna organizacija za globalno spremljanje ribištva (Global Fishing Watch) in Inštitut za čezmorski razvoj (ODI) sta s pomočjo najnaprednejše tehnologije in analize podatkov ugotovila, da kitajska ribiška flota šteje najmanj 16.966 ladij za plovbo v oddaljena morja. To je več kot petkrat več, kot so sprva predvidevali. Za primerjavo: ribiška flota ZDA šteje le okoli 300 ladij. 

V raziskavi so ugotovili tudi, da je skoraj 1000 ladij registriranih pod zastavami drugih držav, kot je denimo Panama, kjer imajo nižje davke. Poleg tega so odkrili, da je bilo najmanj 183 kitajskih ladij vpletenih v domnevno nezakonit (IUU) ribolov. "Navzven se zdi, kot da gre za zelo razdrobljeno floto, vendar pa sumimo, da je večji del te flote najverjetneje v lasti peščice kitajskih podjetij," je dejala Miren Gutiérrez, vodja raziskave pri ODI. 

Kitajska je sicer ta teden napovedala strožje kazni za podjetja in kapitane ladij, ki so vpleteni v nezakonit, neprijavljen in neurejen ribolov (IUU). Vendar so okoljevarstveniki skeptični do tega, kako resno mislijo kitajske oblasti. Kitajska vlada namreč močno pomaga ribiški industriji s številnimi davčnimi olajšavami, denimo na gorivo. "Težava ostaja enaka. Te ladje delujejo brez opazovalcev na krovu, ne vračajo se v pristanišča, svoj ulov prenesejo na večje ladje, ki nato ulov odpeljejo v kitajska pristanišča. V kratkem, ribarijo ves čas, njihove ribiške aktivnosti se nikoli ne ustavijo," pravi Pablo Guerrero, direktor za ohranjanje morja pri ekvadorski izpostavi Svetovnega sklada za naravo (WWF).

Da dejansko lahko ribarijo ves čas, skrbi prav ogromna in zapletena mreža ribiške flote. V njej imajo namreč poleg ribiških ladij in "hladilnic" še na stotine plovil, ki ribiške ladje oskrbujejo z gorivom in drugimi potrebščinami. Številne ladje tako preživijo dolga obdobja na morju, delavci na teh ladjah pa živijo v grozljivih razmerah.

Kitajska je sicer v lanskem globalnem indeksu dobila najslabšo oceno na svetu glede nezakonitega ribolova. Večino ribolova, ki ga opravijo, ni nezakonitega, saj lovijo v mednarodnih vodah. Toda pri tem uporabljajo metode, ki so z ekološkega vidika zelo sporne, saj uničujejo celotne ekosisteme.