Ameriška vojska: Zaustavili smo šest ladij, ki so zapuščale Iran

"V prvih 24 urah nobeni ladji ni uspelo prečkati ameriške blokade, šest trgovskih ladij pa se je uklonilo navodilom ameriških sil, naj se obrnejo in ponovno vplujejo v eno od iranskih pristanišč v Omanskem zalivu," je na družbenem omrežju X sporočilo ameriško centralno poveljstvo za Bližnji vzhod (Centcom).

"Blokada se brez izjem izvaja proti plovilom vseh držav, ki vplujejo v iranska pristanišča in obalna območja ali iz njih odplujejo, vključno z vsemi iranskimi pristanišči v (...) Omanskem zalivu," je še sporočil Centcom. Dodali so, da v misiji sodeluje več kot 10.000 ameriških vojakov, več kot ducat bojnih ladij in več kot 100 bojnih in izvidniških letal.

Mediji so pred tem poročali, da so štiri z Iranom povezane ladje od ponedeljka popoldan sicer že prečkale ožino kljub ameriški blokadi, ki je začela veljati ob 16. uri po srednjeevropskem času, kažejo podatki o pomorskem prometu, ki jih je analiziral BBC. Najmanj dve od njih sta pred tem pristali tudi v pristaniščih v Iranu, čeprav blokada ZDA velja za vse ladje, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih.

Med ladjami, ki so po uveljavitvi blokade prečkale ožino, je tanker Rich Starry, ki je pod zastavo Malavija izplul iz pristanišča Šardža v Združenih arabskih emiratih. Plovilo naj bi bilo v kitajski lasti in je bilo že leta 2023 podvrženo ameriškim sankcijam zaradi sodelovanja v trgovini z iransko nafto.

Nekateri mediji so njegovo pot interpretirali kot "preizkus blokade". Če bodo ladje, ki so pristale v iranskih pristaniščih, skušale po prečkanju Hormuške ožine nadaljevati pot, bi se namreč lahko pokazalo, kako bo ameriška blokada delovala v praksi.

Ugotavljanje, katere in čigave ladje dejansko prečkajo ožino in kam potujejo, po navedbah BBC močno otežuje dejstvo, da nekatera plovila manipulirajo s podatki, signali in sledilniki, da bi prikrila svoj položaj ali informacije o tem, v kateri državi so natovorile ali raztovorile tovor.

Po podatkih sledenja ladij je tanker Elpis, ki pluje pod iransko zastavo in je prav tako na seznamu ameriških sankcij, včeraj okoli poldneva prečkal sredino ožine in se napotil proti vzhodu v Omanski zaliv, ko se je začela blokada. Ameriško ministrstvo za finance je lani ladjo Elpis uvrstilo na seznam sankcij zaradi njene vloge pri "posredovanju pri prodaji in prevozu iranskih naftnih derivatov".

Zdi se, da so nekatere ladje ubrale pot, ki jo je odobril Iran, severno od iranskega otoka Larak, kjer Teheran domnevno zaračunava pristojnino za plovbo.

Ladja Peace Gulf pod panamsko zastavo pa je 12. aprila izplula iz Omanskega zaliva in naj bi po podatkih MarineTraffic prispela v pristanišče Hamriyah v ZAE danes popoldne. Ladja Murlikishan pod madagaskarsko zastavo, ki jo sankcionira ameriško ministrstvo za finance, je včeraj začela pluti po podobni plovni poti.

Proti katerim ladjam bodo ZDA med blokado ukrepale oziroma ne, še ni jasno.

Analitiki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ocenjujejo, da želi Washington z blokado izvoza in uvoza izčrpati Iran ter pritisniti na Kitajsko, največjega kupca iranske nafte, naj Teheran prisili k odprtju ožine, skozi katero je pred vojno potekala petina svetovnega tranzita nafte.

Še vedno velja tudi iranska delna blokada Hormuške ožine. Teheran je namreč v odgovor na izraelsko-ameriške napade konec februarja praktično popolnoma zaprl to ključno pomorsko pot, čeprav trdi, da je prehod dovoljen plovilom iz držav, ki jih štejejo med prijateljske, kot je denimo Kitajska.

Ob dvojni blokadi je tako promet skozi ožino zdaj dodatno oviran, še pred uveljavitvijo ameriške blokade jo je prečkalo precej manj ladij od povprečno 138 na dan, kolikor jih je po tej poti plulo pred vojno. Analitiki in politiki po vsem svetu medtem opozarjajo na katastrofalne posledice za svetovno gospodarstvo.