Upad realnega dohodka po obdavčitvi odraža količino denarja, ki ostane za porabo ali varčevanje po odbitku davkov in upoštevanju inflacije. Prizadete države so bile Italija, Estonija, Češka, Francija, Grčija, Belgija in Španija.
V Italiji se je povprečna plača v letu 2024 povečala za 3,9 odstotka. Z inflacijo v višini 1,2 odstotka se je to odrazilo v realni rasti plač za 2,7 odstotka pred obdavčitvijo. A se je povprečna osebna davčna stopnja – ki vključuje tako dohodnino kot prispevke zaposlenih za socialno varnost – močno povečala, za 7,5 odstotka.
V Sloveniji se je povprečna plača v letu 2024 povečala za 7,1 odstotka. Realna rast plač pred obdavčitvijo je znašala 5,2 odstotka, povprečna osebna davčna stopnja pa se je povečala za 4,9 odstotka, kar Slovenijo takoj za Italijo uvršča na drugo mesto med 27 državami.
Globalna davčna ekonomistka pri ameriški organizaciji Davčna fundacija Cristina Enache je poudarila vpliv povečanih prispevkov za socialno varnost. Čeprav to poudarja naraščajočo vrzel med plačami in obdavčitvijo, ne razkriva neposredno, koliko se je spremenil realni dohodek po obdavčitvi.
Povprečne osebne davčne stopnje so se v Estoniji in na Češkem povečale tudi za več kot 4,5 odstotka, kar je leta 2024 povzročilo nižje realne dohodke po obdavčitvi, saj rast realnih plač ni sledila tempu.
Enacheva je ugotovila, da je bilo v Estoniji povečanje davčne obremenitve posledica odprave nekaterih davčnih olajšav. Na Češkem je bilo povečanje predvsem posledica višjih prispevkov za socialno varnost zaposlenih ali delodajalcev.
V Franciji so se realne plače zvišale za 0,7 odstotka, vendar se je povprečna osebna davčna stopnja zvišala za 1,7 odstotka, kar je povzročilo nižje realne dohodke po obdavčitvi v primerjavi z letom 2023.
V tem obdobju so Portugalska, Združeno kraljestvo in Turčija zabeležili najvišja povečanja realnih dohodkov po obdavčitvi. Na Portugalskem se je povprečna osebna davčna stopnja znižala za 8 odstotkov, realne plače pa so se zvišale za 4,7 odstotka.
"Portugalska je znižala stopnje dohodnine za prvih šest davčnih razredov, s čimer je zmanjšala skupni davčni primež za povprečnega prejemnika dohodka," je za Euronews povedala Enacheva.
V Združenem kraljestvu se je povprečna davčna stopnja znižala za 8,7 odstotka, čeprav je bila rast realnih plač skromna in je znašala 1,6 odstotka.
V Turčiji je kljub 3,9-odstotnemu zvišanju povprečne osebne davčne stopnje znatno 15,5-odstotno zvišanje realnih plač leta 2024 v primerjavi z letom 2023 privedlo do bistveno višjih realnih dohodkov po obdavčitvi. Vendar pa nekateri kritiki nacionalni statistični urad obtožujejo manipuliranja s podatki o inflaciji.
Kaj pomeni nižji ali višji 'realni dohodek po obdavčitvi'?
Enacheva je pojasnila, da se "realni dohodek po obdavčitvi" nanaša na dohodek, ki ga posameznik odnese domov po odbitku davkov, prilagojen inflaciji.
"Nižji realni dohodek po obdavčitvi pomeni, da ima posameznik po odbitku davkov in inflacije manj denarja za porabo. Zato zmanjšanje realnega dohodka po obdavčitvi med letoma 2023 in 2024 pomeni, da delavec, ki zasluži povprečno plačo, izgublja kupno moč," je dejala.
"Prehajanje davčnega razreda" se pojavi, ko rast dohodka povzroči, da posamezniki sčasoma plačujejo višje povprečne stopnje dohodnine. To se običajno zgodi, ko inflacija potisne davkoplačevalce v višje davčne razrede ali zmanjša vrednost davčnih olajšav, odbitkov in oprostitev.
Po podatkih Davčne fundacije "postopno širjenje plačnih razredov" vodi do višjih dohodninskih davkov brez kakršnega koli dejanskega povečanja dohodka.
"Indeksiranje dohodnine (in, odvisno od zasnove, prispevkov za socialno varnost) z inflacijo bi preprečilo postopno širjenje plačnih razredov in bi lahko ublažilo zmanjšanje realnega dohodka delavcev po obdavčitvi," je še poudarila Enacheva.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.