Kmetje znova zavzeli bruseljske ulice: slišijo se eksplozije, policija uporabila solzivec

V belgijski prestolnici, kjer danes poteka zasedanje ministrov za kmetijstvo, se je po podatkih policije zbralo okoli 250 traktorjev. Zaradi tega je močno oviran promet po mestu, med drugim blokirajo glavno prometnico, ki povezuje staro mestno jedro z evropsko četrtjo, v kateri so evropske institucije.

Kot na spletni strani poroča belgijski časnik Le Soir, so se okoli 11. ure kmetje s traktorji približali policijski blokadi, kjer so odvrgli gnoj in seno. Proti policistom pa so začeli metati jajca in pirotehnična sredstva."Lahko potrdimo, da je policija uporabila solzivec in da so bili traktorji, ki so želeli prebiti blokado, zaustavljeni," je sporočila bruseljska policija. 

Kasneje so se razmere še zaostrile, med drugim so zanetili požar pri enem od vhodov na postajo podzemne železnice. Poleg tega prihaja do napetosti med policisti in protestniki, ki pa petarde in jajca mečejo tudi v novinarje. Eden od njih, ki je želel kmete fotografirati, je prejel udarec v obraz.

Policija po poročanju Le Soirja skuša dogajanje ohraniti pod nadzorom predvsem z uporabo solzivca in vodnih topov.

Glavna zahteva protestnikov pravičnejše določanje cen

Kmetje so se danes že tretjič od začetka februarja zbrali v belgijski prestolnici, kjer je ima sedež več institucij EU. Nazadnje so protestirali pred enim mesecem ob zadnjem zasedanju ministrov EU za kmetijstvo, ko se je na mestnih ulicah zbralo okoli 900 traktorjev. 

Po navedbah organizatorjev sredi marca predstavljeni predlogi Evropske komisije, ki so jih danes podprle članice, njihovih zahtev ne naslavljajo v zadostni meri, predvsem glede prostotrgovinskih sporazumov EU s tretjimi državami in cen kmetijskih pridelkov.

"Naša glavna zahteva je pravičnejše določanje cen, ki poteka na globalni ravni. Evropska unija je tista, ki lahko naredi pritisk glede tega," je povedal tiskovni predstavnik sindikata valonskih kmetov Fugea Hugues Falys. "Pričakujemo, da Evropa naredi korak nazaj pri svoji ultraliberalni politiki," je dodal.

Članice EU podprle spremembe kmetijske politike

Članice EU so danes podprle spremembe evropske kmetijske politike, namenjene zmanjšanju administrativnega bremena, s katerim se pri izpolnjevanju pogojev za finančno podporo soočajo kmetje. Spremembe bi državam članicam in kmetom omogočile večjo prožnost pri izpolnjevanju teh pogojev, namenjenih varovanju okolja.

Zdaj bo predlog obravnaval Evropski parlament, ki bi ga lahko potrdil že konec aprila. Spremenjena pravila bi lahko začela veljati še pred koncem pomladi.

Podprli so spremembo GAEC 8, ki v skladu s trenutnimi pravili predvideva, da morajo kmetje del ornih površin pustiti neobdelan. Po novem bi bila obvezna le ohranitev obstoječih krajinskih značilnosti. Obenem pa bi države kmete prek ekoshem spodbujale, da del ornih površin namenijo neproduktivnim površinam ali za nove krajinske značilnosti, kot so drevesa ali živa meja. To bi bilo za kmete prostovoljno.

Drugi pogoj, spremembo katerega so podprle članice, se nanaša na kolobarjenje na ornih zemljiščih. V okviru GAEC 7 bi se lahko članice namesto za kolobarjenje odločile za diverzifikacijo posevkov. Kot so sporočili iz Sveta EU, je to za kmete manj zahtevno, predvsem na območjih, izpostavljenih suši ali obilnim padavinam.

Posebni odbor za kmetijstvo je podprl še spremembo pogoja GAEC 6 o minimalni pokritosti tal v občutljivih obdobjih. Članice bi imele bolj proste roke pri določanju teh obdobij in tudi, s čim morajo biti tla pokrita. Poleg tega bi lahko članice v primeru izrednih vremenskih pogojev, ki bi kmetom preprečili izpolnjevanje okoljskih pogojev, omogočile začasno odstopanje od njih. Prav tako bi lahko po novem nacionalni strateški načrt SKP spremenile dvakrat na leto, in ne samo enkrat.

Predstavniki članic so podprli še spremembo, v skladu s katero pri kmetijah, manjših od 10 hektarjev, ne bi preverjali izpolnjevanja pogojev GAEC. To pomeni, da jih tudi kazni ne bi mogle doleteti. Zdaj bo predlog spremembe uredb o SKP po nujnem postopku obravnaval Evropski parlament, ki bi jih lahko potrdil že na plenarnem zasedanju konec aprila. Nato bo moral Svet EU predlog še uradno potrditi, nakar bo spremenjena zakonodaja objavljena v uradnem listu EU.

Če bo vse potekalo v skladu z načrti, bi lahko spremenjena pravila začela veljati še pred koncem pomladi, so navedli na Svetu.

Predloge, ki jih je komisija predstavila 15. marca, danes v Bruslju obravnavajo kmetijski ministri držav članic, med njimi ministrica Mateja Čalušić.