Prenosnik, posli v Ukrajini: 'Ko odstranimo nekaj, česar ne bi smeli, je to najslabše'

Mark Zuckerberg pravi, da je Facebookova omejitev zgodbe o sinu Joeja Bidna med volitvami leta 2020 temeljila na opozorilih FBI o širjenju dezinformacij pred volitvami.

New York Post je takrat domnevno razkril e-poštna sporočila s prenosnika Hunterja Bidna, ki so pokazala, da je Joe Biden, ko je bil podpredsednik ZDA, pomagal svojemu sinu pri poslih v Ukrajini.

Facebook in Twitter sta omejila deljenje članka. Zuckerberg je zdaj dejal, da je bila to napačna odločitev. "Ko odstranimo nekaj, česar ne bi smeli, je to najslabše," je zdaj dejal Zuckerberg.

Zgodba New York Posta je bila objavljena le nekaj tednov pred predsedniškimi volitvami, ko sta moči merila Biden in Donald Trump. Slavil je Biden.

Zgodba je razkrivala, da je prenosni računalnik, ki ga je Hunter Biden zapustil v servisni delavnici, vseboval e-poštna sporočila, ki so vsebovala podrobnosti o tem, kako je Hunter ukrajinskega energetskega tajkuna predstavil svojemu očetu in se dogovoril za srečanje. Na urniku Bidna starejšega takšno srečanje ni bilo nikoli omenjeno. 

Že pred tem je nad Joejem Bidnom visela senca obtožb o korupciji, a dokazov ni bilo nikoli - vse do zloglasnega prenosnega računalnika, ki naj bi bil dokaz, da je zagotovil poslovni uspeh svojega sina v Ukrajini.

V tem kontekstu je bila zgodba New York Posta, ki je temeljila na ekskluzivnih podatkih, do katerih ni imela dostopa nobena druga tiskovna agencija, sprejeta s skepso – in družbena omrežja so jo cenzurirala.

"Ozadje zgodbe je, da je FBI prišel k nam, rekli so, naj bomo pripravljeni. Mislili smo, da je veliko ruske propagande kot ob volitvah leta 2016," se zdaj brani Zuckerberg. Dejal je, da FBI Facebooka ni posebej posvaril glede zgodbe o Bidnu – le da je Facebook mislil, da se "sklada s tem vzorcem".

Več kot leto po tem, ko se je zgodba pojavila, je Washington Post izvedel lastno analizo in ugotovil, da so prenosni računalnik in nekatera elektronska sporočila verjetno verodostojni – vendar večine podatkov ni bilo mogoče preveriti zaradi "površnega ravnanja s podatki".

Druge, nekoč skeptične novičarske organizacije, kot je New York Times, so se strinjale, da so vsaj nekatera e-poštna sporočila pristna.

Facebook sicer ni popolnoma prepovedal deljenja članka, ampak je namesto tega omejil, koliko ga je njegov algoritem samodejno delil z drugimi ljudmi v tednu dni. Čeprav so ljudje lahko objavili članek in o njem razpravljali, je bilo manj verjetno, da se bo organsko razširil med nove uporabnike. Nasprotno pa je Twitter deljenje članka sploh prepovedal. Zaradi poteze so si nakopali jezo republikanskega tabora, saj naj bi za "desničarsko propagando" razglasili vse, kar "ni po volji njihovi progresivni agendi".