'Ko se bodo razmere na meji med Slovenijo in Italijo stabilizirale, bomo odpravili nadzor'

Začasni nadzor na schengenski meji s Slovenijo je Rim uvedel 20. oktobra, po začetku vojne v Izraelu in na območju Gaze, nato pa je Slovenija začasni nadzor uvedla na meji s Hrvaško in Madžarsko.

Melonijeva je na skupni novinarski konferenci s Plenkovićem dejala, da se Italija zaveda težav, ki jih prinaša ponovna uvedba mejnega nadzora zlasti za čezmejne skupnosti. "Sprejeli smo prehodno odločitev, ki smo jo pripravljeni ponovno preučiti kadar koli, ko bodo varnostne razmere bolj jasne in mirne," je dejala po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa.

Plenković jo je pozval, naj ta "začasni režim ne traja dolgo" in naj bo Italija med božičnimi in novoletnimi prazniki, ko je pričakovati povečan promet, bolj prožna pri izvajanju mejnega nadzora.

"Treba je najti rešitev, ki ne bo upočasnila razvoja, doseženega v zadnji turistični sezoni, ko so ljudje na Hrvaško prihajali brez mejnih kontrol," je dejal. Hrvaška se je namreč schengnu pridružila 1. januarja letos. V času začasnega nadzora na meji pa se je zavzel za okrepitev že sedaj odličnega sodelovanja policij Hrvaške, Slovenije in Italije ter izmenjavo informacij v skupnem boju proti nezakonitim migracijam in terorizmu.

Melonijeva je poudarila, da se s Plenkovićem strinjata o vrsti vprašanj, tudi o tem, da se Evropska unija spopada s težko migrantsko krizo. Nedavni sporazum Rima s Tirano o vzpostavitvi dveh sprejemnih centrov za migrante v Albaniji, v katerih bi Italija obravnavala v Sredozemskem morju rešene prebežnike, je označila kot "zelo inovativen in inteligenten dogovor, ki je vzbudil velik interes med drugimi članicami Unije". Če bo uspešen, bi lahko bil za vzgled, je dejala po poročanju Anse.

Italija in Hrvaška si prizadevata za napredovanje "procesa ponovne združitve" Zahodnega Balkana v EU, je še dejala in menila, da mora EU državam tega območja hitro dati konkretne signale. Pri tem je kot pomembnega omenila decembrski vrh EU, na katerem meni, da bodo "lahko BiH dali konkretne signale o začetku pristopnih pogajanj".

To, da obiska kakega predsednika italijanske vlade ni bilo tako dolgo na Hrvaškem, je označila za nerazumljivo, saj gre za državi, ki sta si blizu geografsko in zgodovinsko ter imata odlične odnose. Plenković je Italijo navedel kot prvo trgovinsko partnerko Hrvaške in eno od petih največjih vlagateljic v zadnjih 30 letih, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.