Charlotte Bellis je v kolumni, objavljeni v soboto v časopisu The New Zealand Herald, opisala svojo izkušnjo, ki jo je doživela kot novozelandska državljanka. Čeprav je v drugi polovici nosečnosti – rok poroda ima maja –, je zaradi strogih ukrepov, ki jih je v luči epidemije covida-19 sprejela novozelandska vlada s premierko Jacinto Ardern na čelu, obtičala v Afganistanu. "Ko ti talibani – noseči, neporočeni ženski – ponudijo zatočišče, veš, da je vse narobe," je nad svojo državo razočarana Bellisova.
Resda je Nova Zelandija ena bolj uspešnih držav v borbi zoper koronavirus (v državi s pet milijonov prebivalcev so do zdaj zabeležili le 52 smrti zaradi covida-19), a očitno so cena za to strogi in, kot se zdaj kaže, lahko tudi zelo neživljenjski ukrepi. Na Novi Zelandiji namreč velja, da mora vsak, ki želi vstopiti v njihovo državo (vključno z njihovimi državljani) v obvezno izolacijo za 10 dni, in sicer v hotel, ki je pod vojaškim nadzorom.
Prostori v hotelu so seveda omejeni in zato veliko ljudi v tujini čaka, da se kakšna soba izprazni in da lahko vstopijo v državo. Med čakajočimi se je tako znašla tudi novinarka Bellisova.
Novinarka je septembra ugotovila, da je noseča s svojim partnerjem, belgijskim fotografom Jimom Huylebroekom. V času, ko sta se spoznala in začela razmerje, sta bila sodelavca pri časopisni hiši The New York Times, piše Guardian.
Bellisova je pojasnila, da je bila v tistem obdobju nastanjena v Dohi v Katarju, kjer pa je nosečnost ženske, ki ni poročena, obravnavana kot kaznivo dejanje. Zato se je želela od tam čim prej umakniti. Za nekaj časa sta se s partnerjem nastanila v Belgiji, vendar tam ni mogla ostati dolgo, saj ni imela vize, prav tako ni imela urejenega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi dela, ki ga je opravljala, je bila edina država, kjer je imela te dokumente – Afganistan. Tako ji ni preostalo drugega, kot da toliko časa, da ji odobrijo vrnitev v domovino, biva tam.
Iz kolumne Charlotte Bellis:
Na Novo Zelandijo sem s pomočjo partnerja in odvetnika poslala zdravniške izvide, ki so dokazovali mojo nosečnost, ob tem pa tudi zdravniško pismo o tem, da je porod v Afganistanu nevaren in o vplivu stresa noseče ženske na plod. Zraven sem dodala svoje bančne izpiske, potrdilo o cepljenju, vključno s poživitvenim odmerkom, dokaze o mojem delu in o tem, zakaj sem se sploh znašla v Afganistanu. Skupno je bilo to 59 dokumentov. V ponedeljek, 24. januarja, sem prejela elektronsko pošto, v kateri je pisalo, da je moja prošnja za vstop v državo – zavrnjena.
Zaradi narave dela, ki ga je opravljala, je imela zveze tudi z najvišjimi predstavniki talibanov. "Obljubili so mi, da bo vse v redu, če počakam v Afganistanu," je dejala Bellisova in dodala: "Rekli so mi samo, naj njihovim uradnikom rečem, da sem poročena ženska in da če bi imela kakršne koli težave, naj jih pokličem, pa bodo oni uredili." In obljubo so za zdaj tudi držali.
KOMENTARJI (217)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.