Kolesarska revolucija v Franciji: več kolesarjev, a tudi več slabe volje

Zvonjenje, kletvice, škripanja zavor. Takšno naj bi bilo stanje na pariških kolesarskih stezah, po katerih se vozi vse več kolesarjev. Teh je celo toliko, da po prometnejših delih mesta vseskozi gonijo v zastoju, med njimi pa ne manjkajo niti skiroji in manjši mopedi.

"Dobivam enak občutek kot moji starši, ko smo šli kam z avtomobilom in so bili povsod prometni zamaški. Samo, da se meni to dogaja na kolesu," je stanje opisal predstavnik zveze uporabnikov koles Thibault Quéré. "Kljub vsemu je težava nekako dobra težava. Še posebej, če pomislimo na to, kaj je bil Pariz nekoč," je hkrati pripomnil.

Med najbolj obremenjenimi kolesarskimi stezami je Sébastopolska, kjer so v začetku septembra letos v enem ednu našteli rekordnih 124.000 kolesarjev, poroča AP. V zraku ostaja vprašanje, kako bi lahko nepredvidene težave, ki jih je s seboj pripeljala kolesarska revolucija, odpravili.

Večletna županja Pariza Anna Hidalgo, ki se je začela boriti za spremembe v mestnem prometu, že ima odgovor – obljubila je namreč, da bo v mestu kmalu na voljo več kolesarskih stez. Njihovo število se je sicer v zadnjih dveh desetletjih že opazno povečalo. Leta 2001 je bilo tako v mestu 200 kilometrov kolesarske steze, letos pa več kot 1000 kilometrov, pravi mestna hiša. Ob tem so več mestnih območij zaprli za motorna vozila, med drugim tudi nabrežje Sene. 

'Kolesarji se obnašajo, kot da so na cesti sami'

Že šestnajst let v mestu obstaja tudi javni sistem izposoje koles Velib'. Od pojava koronavirusa ga redno uporablja upokojenec Michel Galernt, ki bolj kot gnečo izpostavlja pomanjkanje bontona. "Pariz je postal neznosen, nihče ne more več prenašati drug drugega," je povedal. Dodal je, da se po stezah vozijo, kot da so sami, povsem sebično, in da je stanje slabše kot v preteklosti. Pogosto se tudi zgodi, da se kolesarji v francoski prestolnici ne zmenijo za rdeče luči.

Kljub temu se je strinjal, da se raje spopada z gnečo kot slabim zrakom, polnim plinov iz izpušnih cevi. Po podatkih francoske vlade v državi zaradi onesnaženega zraka letno zabeležijo okoli 48.000 prezgodnjih smrti.