"V Srbiji oblasti še naprej pravijo, da je članstvo v EU njihov strateški cilj, vendar pa se je implementacija reform bistveno upočasnila," je v nagovoru članov parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (Afet) povedala Marta Kos.
Srbija mora po njenih besedah sprejeti kredibilne reforme na vseh področjih, pri čemer je izpostavila področje vladavine prava in temeljnih vrednot unije.
"Od Srbije pričakujemo, da se premakne z mrtve točke na področjih pravosodja in temeljnih pravic, hitro obrne trend nazadovanja na področjih svobode izražanja in akademske svobode ter naredi napredek na področju volilne zakonodaje. To zahtevajo tudi srbski državljani," je dejala komisarka.
V Srbiji namreč že več kot leto dni potekajo množični protesti, ki so izbruhnili po zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra lani. Protestniki so sprva zahtevali kaznovanje odgovornih za nesrečo, ki je zahtevala 16 življenj, pozneje pa so protesti prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava. Oblasti proteste označujejo za barvno revolucijo in poskus destabilizacije države, krivdo zanje pa pripisujejo tudi tujim vplivom in opoziciji.
"Nobenega srbskega politika nočem več slišati, da bi EU obtoževal, da stoji za tem, kar se dogaja v Srbiji. Borila se bom, da se bodo te dezinformacije končale," je danes glede tega dejala komisarka Kos. Srbske oblasti je tudi pozvala, da se morajo izogibati retoriki, uperjeni proti uniji.
Poleg tega jih je pozvala k uskladitvi srbske zunanje politike z zunanjo politiko EU. Usklajenost se je sicer po njenih besedah v zadnjem letu zvišala na 61 odstotkov, vendar pa Srbija še precej zaostaja za drugimi državami kandidatkami. Črna gora, Albanija, Severna Makedonija in BiH imajo povsem usklajeno, Ukrajina 99-odstotno, Moldavija pa 98-odstotno, je povedala komisarka.
Švedska bo zaradi pomanjkanja reform zmanjšala pomoč Srbiji
Švedska vlada je v ponedeljek sporočila, da bo zmanjšala pomoč srbskim državnim institucijam in jo namenila za krepitev civilne družbe. Beograd po oceni Stockholma namreč ne izvaja pričakovanih reform in ne stori dovolj za omejevanje korupcije. Srbija očitke zavrača, odločitev o zmanjšanju pomoči pa obžaluje.
"Nekatere oblike podpore srbskim državnim oblastem bomo prekinili, pomoč pa usmerili predvsem v krepitev civilne družbe," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedla švedska vlada v izjavi.
Po njihovih ocenah se razmere v Srbiji razvijajo v napačno smer. Švedski minister za mednarodno razvojno sodelovanje Benjamin Dousa je pojasnil, da to velja tako za naraščajočo korupcijo kot za nespoštovanje vladavine prava. "Države ne morejo pričakovati švedske podpore, če ne izvajajo reform in napredka, ki ga pričakujemo," je še dejal.
Srbsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek "z obžalovanjem" sprejelo napovedano zmanjšanje pomoči, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
V odzivu so zatrdili, da so dosegli merljiv napredek na številnih področjih, ocene reform pa bi po njihovih besedah morale temeljiti "na realnih kazalnikih, ne pa na političnih narativih ali medijskih interpretacijah".
Obenem so dodali, da stališča, če so uradna, ne odražajo realnega stanja niti duha dolgoletnega partnerstva med državama.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.