Vodja pravnega oddelka na ministrstvu Mathias Vogl, ki je vodil komisijo, je dejal, da je komisija ugotovila, da je bila akcija v več pogledih nezakonita in nesorazmerna. Ni pa bila usmerjena proti slovenski skupnosti na avstrijskem Koroškem niti proti spominskemu kraju Peršmanova domačija, ampak proti antifašističnemu taboru, ki je tam potekal.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je to ugotovitev označil za pomembno za sodelovanje s Slovenijo.
Uradna utemeljitev operacije kot kršitve zakona o varstvu narave je bila pretveza, je še ugotovila komisija. Očitno je bil cilj pridobiti osebne podatke udeležencev tabora, je dejal Vogl.
Osnova za posredovanje je bil tudi sum kršitve zakona o kampiranju na avstrijskem Koroškem, a kot je danes dejal Vogl, komisija ni našla "sledljive dokumentacije, da je šlo za kršitev zakona o kampiranju".
Racijo na spominskem območju je odredil in operativno vodil namestnik direktorja državnega urada za zaščito države in boj proti ekstremizmu na avstrijskem Koroškem. Komisija je ugotovila, da je bilo njegovo ravnanje deloma protipravno, nezakonito in nesorazmerno. Okrajni glavar je bil na prizorišču, a ni ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi. Karner je ob tem poudaril, da so ostali policisti na prizorišču svoje delo na domačiji opravili dobro.
Direktorica koroške deželne policije Michaela Kohlweiss je povedala, da bodo preverili možnost uvedbe disciplinskih ukrepov proti vodji intervencije. Vodjo racije so sicer septembra začasno premestili.

Generalni direktor za javno varnost na avstrijskem notranjem ministrstvu Franz Ruf je ob predstavitvi poročila povedal, da se je o incidentu 7. avgusta pogovarjal s slovenskim veleposlanikom na Dunaju Markom Štucinom, v sredo pa so ga obvestili o izsledkih poročila.
Komisija pod vodstvom Vogla, v kateri so bili še predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik ter predstavniki s področja znanosti, spominske kulture in pravosodja, je tudi podala več priporočil za ravnanje v prihodnje.
Med drugim je priporočila, da je treba preprečiti, da si nekatere skupine prilastijo spominske centre. Pri tem imajo pomembno vlogo vodje spominskih centrov, je dejal Karner.
Komisija je tudi priporočila beleženje intervencij in povečano uporabo telesnih kamer. Karner je dejal, da so tudi na podlagi telesnih kamer ugotovili, da so policisti svoje delo na Peršmanovi domačiji opravili dobro.
Obsežna racija na antifašističnem taboru v organizaciji slovenskih študentov na Peršmanovi domačiji 27. julija je močno odmevala, saj je potekala na enem ključnih spominskih mest koroških Slovencev, kjer so nacisti leta 1945 pobili člane dveh slovenskih družin. Slovenija je po incidentu izrazila pričakovanje, da bodo pristojni organi dogajanje raziskali ter podali pojasnila o razlogih, poteku in posledicah akcije.
Sadovnik: Poglabljali smo se v vse detajle
Najpomembnejša ugotovitev komisije za raziskavo ozadja julijske racije na Peršmanovi domačiji je, da tarča akcije nista bila slovenska skupnost ali Peršmanov muzej, temveč je bil njen namen pridobiti podatke udeležencev antifašističnega tabora, je danes za STA dejal član komisije, predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Sadovnik.
Po njegovih besedah je dobro, da so zadeve zdaj razjasnjene in je jasno, da je bila racija 27. julija v več pogledih nezakonita. Pomembna so tudi priporočila komisije, kot sta izobraževanje javnosti in policistov o krajih posebnega zgodovinskega pomena, ter da pride do potrebnih ukrepov znotraj policije ali uradov.
Sadovnik je še ocenil, da je komisija pod vodstvom Vogla z avstrijskega notranjega ministrstva, v kateri so bili poleg njega še predstavniki s področja znanosti, spominske kulture in pravosodja, delala izredno strokovno in profesionalno, poročilo pa je sprejela soglasno. "Dejansko smo se poglabljali v vse detajle, vse kar je bilo možno dobiti," je dejal in dodal, da so lahko preučili tudi vse tonske in video posnetke.
Poudaril je še, da ni bilo nobenih političnih ali drugih pritiskov na komisijo.

"Zame kot potomca je bilo vedno izrednega pomena, da se Peršmanov muzej ne zlorablja ne za ideološke in tudi ne za kakšne druge namene in tudi ta ugotovitev je izrednega pomena, da se ta kraj spoštuje kot kraj odpora in da se spoštuje žrtve na tem kraju," je dejal Sadovnik.
Za Sadovnika je kot potomca družine, ki je bila na domačiji žrtev nacističnega poboja, pomembno, da se tudi v prihodnje ta kraj ne zlorablja več. "Po drugi strani pa, da se bo krepilo delo društva Peršman, da se tam izobražujejo mladi, da si ob ogledu muzeja pridobijo potrebne informacije dejansko težkega časa za koroške Slovence in Slovenke v času nacizma," je še dejal.






























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.