Komisija ZN zaradi deportacij ukrajinskih otrok Rusijo obtožila zločinov proti človečnosti

Preiskovalno komisijo je leta 2022 po začetku ruske invazije na Ukrajino ustanovil Svet Združenih narodov za človekove pravice za preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava ter zločinov v ukrajinski vojni.

"Komisija je na podlagi zbranih dokazov ugotovila, da so ruske oblasti z deportacijami in prisilnimi premestitvami ter tudi s prisilnim izginotjem ukrajinskih otrok storile zločine proti človečnosti," je izpostavila komisija ob danes objavljenem poročilu v Ženevi.

Ugotovila je tudi, da je ob nezakonitih deportacijah in premestitvah Moskva tudi "neupravičeno odlašala z njihovo repatriacijo", kar je vojni zločin.

V poročilu je poudarila, da so ruske oblasti z območij, ki so jih okupirale v Ukrajini, deportirale ali prisilno premestile na tisoče otrok. Potrdila pa je deportacijo ali prisilno premestitev 1205 ukrajinskih otrok.

Ugotovila je tudi, da je bilo sodelovanje ruskega predsednika Vladimirja Putina pri tem vidno od samega začetka "tudi prek njegove neposredne oblasti nad subjekti, ki so usmerjali in izvajali to politiko".

Na podlagi obtožb o prisilni deportaciji več tisoč ukrajinskih otrok je sicer Mednarodno kazensko sodišče marca 2023 izdalo naloga za aretacijo Putina in ruske komisarke za pravice otrok Marije Lvove-Belove. Generalna skupščina Združenih narodov pa je v decembra lani sprejeti resolucijo Rusijo pozvala, naj v Ukrajino vrne vse ugrabljene otroke.

Vprašanje ugrabljenih ukrajinskih otrok je v Ukrajini zelo občutljivo in ostaja v središču pogajanj o morebitnem mirovnem sporazumu med Kijevom in Moskvo.

Po ocenah Kijeva je bilo od začetka ruske invazije z ukrajinskega ozemlja v Rusijo ali na zasedena ozemlja v Ukrajini prisilno odpeljanih okoli 20.000 ukrajinskih otrok. Doslej so jih domov vrnili okoli 2000.

Rusija prisilne deportacije odločno zanika in s preiskovalno komisijo ZN, ki je ne priznava, ne sodeluje. Potrdila je samo, da je nekaj ukrajinskih otrok preselila iz njihovih domov ali sirotišnic, da bi jih zaščitila pred spopadi.

Komisija pa je poudarila, da mednarodno humanitarno pravo zahteva, da so evakuacije "začasne in motivirane z nujnimi zdravstvenimi ali varnostnimi razlogi". Po njenih podatkih pa se kar 80 odstotkov deportiranih ali premeščenih ukrajinskih otrok še ni vrnilo domov, saj ruske oblasti niso vzpostavile sistema, ki bi olajšal njihovo vrnitev, temveč so se osredotočile na njihovo dolgoročno namestitev pri ruskih družinah in v institucijah.