Po poročilu, objavljenem v reviji The Lancet Psychiatry, bo takšna problematična raba interneta verjetno prizadela več kot vsakega desetega človeka na svetu, njeni ekonomski in družbeni stroški pa bi lahko vsako leto dosegli več milijard dolarjev.
"Dokazi kažejo, da bi splošna problematična raba interneta [PUI], v stroki znana tudi kot zasvojenost z internetom, lahko prizadela več kot 10 odstotkov svetovnega prebivalstva," poročilo povzema Independent.
Število ljudi, ki se spoprijemajo z zasvojenostjo z internetom, je vse težje nadzorovati, saj ta vpliva na zdravje, medosebne odnose, izobraževanje, delo in splošno kakovost življenja, piše v poročilu, ki zato poziva vlade k uravnavanju takšnih zasvojljivih digitalnih funkcij, zasnovanih z namenom, da ljudi zadržijo na spletu.
"Številni digitalni izdelki so namensko zasnovani tako, da pritegnejo in zadržijo našo pozornost," pravi Andrea Czakó, soavtorica poročila z univerze Flinders. "Če želimo boljše zdravstvene izhode, zlasti za mlade, potrebujemo digitalno okolje, ki podpira dobro počutje in ga ne spodkopava."
Raziskovalci pozivajo, naj se izziv zasvojenosti z internetom primerja z vprašanji javnega zdravja, kot so tobak, alkohol in igre na srečo, pri čemer trdijo, da je za zmanjšanje škode potrebna strožja regulacija.

Poročilo opredeljuje osem glavnih podtipov problematične rabe interneta – igranje videoiger, igre na srečo, nakupovanje, gledanje pornografije, uporabo družbenih omrežij, spletno nasilje, digitalno kopičenje in kiberhondrijo, torej kompulzivno potrebo po iskanju zdravstvenih informacij na spletu.
Avtorji zlasti opozarjajo, da zasnova spletnih platform, kot sta neskončno drsenje po virih novic in samodejno predvajanje videoposnetkov, verjetno povečuje verjetnost pogoste uporabe, saj vpliva na posameznikove kognitivne procese.
Predlagajo večjo preglednost algoritmov, neodvisno revidiranje digitalnih platform, omejitve funkcij z visokim tveganjem in izvršljivo regulacijo, namesto da bi se zanašali zgolj na samoregulacijo tehnoloških podjetij.
"Za večino ljudi so spletne dejavnosti pozitiven del vsakdanjega življenja. Za nekatere pa lahko ta vedenja postanejo težko obvladljiva in začnejo povzročati znatno škodo njihovemu zdravju, medosebnim odnosom, izobraževanju in delu," pravi strokovnjak za zasvojenosti Zsolt Demetrovics, še en soavtor poročila z univerze Flinders.
"Izziv je najti načine za zmanjšanje te škode, hkrati pa ohraniti številne prednosti povezanosti."
Cilj ni preprečiti ljudem uporabo tehnologije, temveč zagotoviti, da so digitalni izdelki zasnovani z mislijo na zdravje in dobro počutje, poudarjajo raziskovalci.
Ker že obstaja dovolj dokazov o vplivu zasvojljivih spletnih orodij, ki upravičujejo mednarodno ukrepanje, čakanje na popolne dokaze prinaša tveganje, da bo škoda, ki bi jo bilo mogoče preprečiti, še naprej prizadela milijone ljudi, opozarjajo.
"Kljub pomembnim vrzelim v dokazih je obstoječa zbirka podatkov že zadostna za upravičenje takojšnjega nacionalnega in mednarodno usklajenega ukrepanja," njihovo svarilo še povzema Independent.

































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.