Nova Trumpova doktrina: kdo je naslednji po Venezueli?

V zadnjih dneh, po uspešni akciji v Venezueli, je ameriški predsednik Donald Trump še pridobil na samozavesti in opozorila izrekel tudi nekaterim drugim državam oz. ozemljem.

ZDA že imajo vojaško oporišče na Grenlandiji, a si Trump želi prevzeti nadzor nad celotnim otokom. "Grenlandijo potrebujemo z vidika nacionalne varnosti," je že večkrat pojasnil Trump in zatrdil, da je območje okoli otoka 'preplavljeno' z ruskimi in kitajskimi ladjami.

Prostran arktični otok je samoupravno dansko ozemlje, bogato z redkimi zemeljskimi minerali, ki so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil in vojaške opreme. Grenlandija ima tudi ključno strateško lokacijo v severnem Atlantiku, kar omogoča dostop do vse pomembnejšega arktičnega kroga, poroča BBC.

Na nove grožnje Trumpa se je včeraj odzval premier Grenlandije, Jens-Frederik Nielsen. "Zdaj je dovolj. Nič več pritiska. Nič več namigovanj. Nič več fantazij o priključitvi. Odprti smo za dialog. Odprti smo za razpravo. Vendar se mora to zgoditi po ustreznih kanalih in ob spoštovanju mednarodnega prava," je v nedeljo zvečer na družbenem omrežju Facebook še zapisal Nielsen. Grenlandski premier je že v preteklosti opozoril, da o Grenlandiji odločajo samo njeni prebivalci.

Le nekaj ur po vojaški operaciji v Venezueli in zajetju Nicolasa Madura je Trump nagovoril tudi kolumbijskega predsednika Gustava Petra in ga opozoril, naj "pazi nase".

Tudi Kolumbija ima, tako kot njena soseda Venezuela, znatne zaloge nafte, poleg tega pa je vodilna proizvajalka zlata, srebra, smaragdov, platine in premoga, piše BBC. Poleg naravnih dobrin je Kolumbija tudi glavno središče trgovine z drogami v regiji.

Vse odkar so ZDA povečale svojo prisotnost v Karibskem morju in začele napadati domnevne tihotaptske ladje, so se odnosi med Trumpom in Petrom še dodatno zaostrili. Oktobra so ZDA proti kolumbijskemu predsedniku uvedle sankcije, češ da dopušča, da karteli "cvetijo".

Trump je v nedeljo na krovu Air Force One dejal, da Kolumbijo vodi "bolnik, ki rad izdeluje kokain in ga prodaja v ZDA"."Tega ne bo počel več prav dolgo," je napovedal. Na vprašanje, ali to pomeni, da bodo ZDA izvedle vojaško operacijo v Kolumbiji, pa je odgovoril: "Zveni mi dobro".

Zgodovinsko gledano je sicer Kolumbija tesen zaveznik ZDA v vojni proti drogam, vsako leto pa iz Washingtona prejmejo več sto milijonov dolarjev vojaške pomoči za boj proti kartelom.

Težaven odnos s Trumpom ima tudi Mehika. Že leta 2016 je Trump pozival k gradnji zidu vzdolž meje z Mehiko, saj da mehiške oblasti ne storijo dovolj, da bi zaustavile pritok drog in nezakonitih priseljencev v ZDA.

V nedeljo je ameriški predsednik znova zatrdil, da je Mehika "preplavljena z drogami" in da bodo morali nekaj ukreniti.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je javno zavrnila kakršno koli ameriško vojaško posredovanje na mehiških tleh.

Po Venezueli ni države v Ameriki, ki bi jo dogodki v Caracasu bolj prizadeli kot Kubo. Otok, ki leži le 145 kilometrov južno od Floride, je pod ameriškimi sankcijami že vse od začetka 60. let prejšnjega stoletja.

Venezuela in Kuba imata skupno politično vizijo od leta 1999, ko je Hugo Chavez pristal v Havani in se tam srečal s Fidelom Castrom. Njun odnos se je skozi leta še poglobil. Venezuela je na otok pošiljala nafto, Kubanci pa v zameno svoje zdravnike.

Po smrti obeh mož je Maduro vzdrževal dober odnos med državama. Zdaj, ko je odstavljen, pa so obeti v njegovi odsotnosti za Kubo precej slabi. Venezuela naj bi dnevno na Kubo poslala približno 35.000 sodčkov nafte, kar je največ od vseh zaveznic izoliranega karibskega otoka.

Taktika Trumpove administracije, da zaseže tankerje z venezuelsko nafto, je pomembno poslabšala krizo z gorivom in električno energijo, ki pesti Kubo. Prihodnost te socialistične države je tako vse bolj zapletena, Kuba pa je že zdaj v najhujši gospodarski krizi od hladne vojne.

Tega se zaveda tudi Trump, ki je v nedeljo namignil, da ameriško posredovanje na otoku sploh ni potrebno, ker se Kuba že sama pripravlja na padec. "Mislim, da ne potrebujemo nobenega ukrepanja, zdi se, da bo razpadla sama," je dejal.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio, sin kubanskih priseljencev, že dolgo poziva k spremembi režima na Kubi in je v soboto novinarjem dejal: "Če bi živel v Havani in bi bil v vladi, bi bil zaskrbljen – vsaj malo."

Na tesne odnose med Venezuelo in Kubo sicer kaže tudi dejstvo, da je v ameriški operaciji umrlo 32 kubanskih državljanov, članov Madurove varnostne službe. Ta naj bi bila skoraj v celoti sestavljena iz kubanskih telesnih stražarjev, Kubanci pa naj bi bili tudi na številnih položajih v venezuelskih obveščevalnih krogih in vojski, kar sicer Kuba zanika.

Še ena država, ki se je znašla na Trumpovem seznamu, pa je tudi Iran, ki se trenutno sooča z množičnimi protivladnimi protesti.

Trump je iranske oblasti opozoril na hude posledice, če bodo ubijali protestnike.

"Zelo pozorno spremljamo dogajanje. Če bodo začeli ubijati ljudi, kot so to počeli v preteklosti, mislim, da jih bodo Združene države zelo močno udarile," je dejal.

Po zmagoslavni novinarski konferenci po zajetju Madura je Trump izpostavil t.i. 'Donroejevo doktrino', svojo vizijo ameriške velesile, ki bi lahko s svojo vojaško (pre)močjo osvojila zahodno poloblo.

State Department je njegovo stališče še dodatno podkrepil z zapisom: "To je NAŠA polobla in predsednik Trump ne bo dovolil, da bi bila naša varnost ogrožena".

'Donroejeva doktrina' je kombinacija vizije Donalda Trumpa in Monroejeve doktrine – doktrine iz 19. stoletja, ki je svarila pred evropsko kolonizacijo obeh Amerik, ki jo je izrazil predsednik James Monroe, poroča ABC News.

"Monroejeva doktrina je velika stvar, vendar smo jo zelo, res zelo prehiteli. Zdaj ji pravimo Donroejeva doktrina," je Trump dejal v Mar-a-Lagu.