"Na podlagi preiskave lahko oblasti sklepajo, da je bila sabotaža plinovodov namerna. Hkrati je ocenjeno, da ni potrebne podlage za nadaljevanje kazenskega postopka na Danskem," je v izjavi zapisala policija v Koebenhavnu. Posledično je bilo odločeno, da zaključijo skupno preiskavo z dansko tajno službo PET.
Danski preiskovalci so tako šli po poti švedskih kolegov, ki so v začetku prejšnjega meseca prekinili preiskavo primera v zvezi z eksplozijami na plinovodih Severni tok 1 in 2, ki poteka med Rusijo in Nemčijo v Baltskem morju.
Švedsko tožilstvo je takrat presodilo, da v zadevi ne velja švedska jurisdikcija. Preiskava namreč ni ugotovila ničesar, kar bi kazalo na to, da so Švedska ali švedski državljani vpleteni v napad v mednarodnih vodah.
Poleg Švedske in Danske je bila preiskava sprožena tudi v Nemčiji, kjer pa še poteka.
V bližini danskega otoka Bornholm v Baltskem morju je bilo 26. septembra 2022 zabeleženih več eksplozij, kmalu zatem pa so na treh od štirih cevi plinovoda Severni tok 1 in 2, po katerem je ruski plin prihajal v Evropo, odkrili puščanje.
Švedski državni tožilec Mats Ljungqvist je novembra 2022 ugotovil, da je do uhajanja prišlo zaradi resne sabotaže, kar je v svojih ugotovitvah danes potrdila tudi danska policija.
Odgovornosti za eksplozije, do katerih je prišlo v času geopolitičnih napetosti med Zahodom in Rusijo zaradi vojne v Ukrajini, ni prevzel nihče. Rusija je namigovala, da za eksplozijo stoji Ukrajina ali ZDA, medtem ko so ZDA in evropski zavezniki eksplozije označili kot sabotažo, za katero naj bi stala Moskva.
Kremelj je odločitev Danske o zaprtju preiskave označil kot absurdno. "Situacija meji na absurd," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Po eni strani priznavajo, da je šlo za namerno sabotažo, po drugi strani pa ne gredo naprej," je dodal.
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.