Koncu bo sledila 'igra prestolov': Rusija in svet po Putinu

"Previden bom s špekulacijami  o notranjepolitičnih razmerah v Rusiji," je prejšnji teden dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. "Ne glede na to, kaj lahko kažejo različne analize, menim, da moramo biti v Natu pripravljeni na vse možnosti, ko gre za Ukrajino, pa biti pripravljeni, da jo še naprej podpiramo," je dodal.

Špekulacije ali ne, večina je enotna v mnenju, da tranzicija ne bo enostavna, povzročila bo nešteto dilem, ki bi lahko obremenile zahodne zaveznike. Koliko lahko – in bi morali – vplivati na proces nasledstva? Kakšen odnos naj imajo s Putinovim naslednikom?

"Morali bi pustiti ob strani vse iluzije, da bo takoj sledila demokracija," pravi Laurie Bristow, nekdanja britanska veleposlanica v Rusiji. "Kar bo sledilo, bo obdobje težav."

Igra prestolov ali kdo bo naslednik?

Za zdaj je Putin v varnem položaju. Še vedno nadzoruje državni aparat, vojska pa v Ukrajini izvršuje njegove morilske ukaze.

Toda invazija na Ukrajino je vseeno zatresla njegov položaj doma in poglobila negotovosti glede tega, kdo bo prevzel oblast ter kako.

"Za stabilno tranzicijo, ki naj bi se po Putinovih načrtih zgodila, ko se bo on tako odločil, bi potrebovali soglasje elit," pravi Bristow. "Kar se je zgodilo zdaj, je, da se je razbil ta konsenz," je dejala in opozorila, da se je zdaj povečalo število tistih, ki se borijo za oblast v Kremlju. Ti spopadi bi se lahko celo spremenili v krvave, ko bo vrhovni položaj v Kremlju končno prost.

"To bi lahko hitro postala situacija kot v Shakespearjevem delu ali igra prestolov," je za Politico dejal William Alberque, nekdanji direktor Natovega centra za nadzor orožja.

Alexander Vershbow, nekdanji visoki uradnik ZDA in Nata, pa je dejal, da je najverjetnejši scenarij še vedno gladek prehod znotraj Putinovega trenutnega ožjega kroga, vendar je priznal, da lahko strmoglavljenje tiranov povzroči nemir. "Lahko pride do notranje nestabilnosti," je dejal, "in stvari bodo postale zelo nepredvidljive v avtoritarnih sistemih, v personalističnih diktaturah."

Bristow ob tem zahodne sile svari, naj se izogibajo bojem za nasledstvo: "Mislim, da moramo priznati meje naših zmožnosti vplivanja na te rezultate, čeprav nas rezultat zagotovo zanima." 

Jedrske bombe

Rusija sicer sedi na ogromni zalogi jedrskega orožja, ki vsebuje na tisoče bojnih glav, od katerih lahko vsaka povzroči ogromno uničenje, smrt in travme prebivalstvu.

Arzenal je že dolgo vir ruske moči na svetovnem prizorišču in prevladujoč del njene globalne podobe, leta je možnost jedrskega napada Kremlja obvladovala domišljijo v ZDA in drugod.

V obdobju negotovosti pri vodenju bi ta arzenal lahko postal še dodatno zaželen simbol moči. "Obstaja resnična možnost, da bi se vnel smrtonosni boj med ljudmi, ki skušajo nadzorovati različne dele vojske," je dejal Alberque. 

Uporne regije

Rusija je ogromna, razteza se čez 11 časovnih pasov. Čeprav se morda zdi, da ima Putin despotski nadzor nad vsem tem prostranstvom, obstajajo številne regije, ki imajo z Moskvo bolj šibke povezave. In ponekod imajo tudi ambiciozne politične osebnosti. Vakuum moči v oddaljeni prestolnici bi lahko takšnim lokalnim voditeljem ponudil možnost, da se dokopljejo do večje moči. 

Večja razdrobljenost je pravzaprav nekaj, kar že dolgo straši Kremelj. In v primeru takšnih frakcijskih bojev bodo vse oči uprte v Ramzana Kadirova, brutalnega voditelja Čečenske republike, menijo pri Politicu.

"Ali bo podpiral frakcijo ali bo rekel: "Zdaj pa prekinimo in verjetno bom lahko vladal Čečeniji in Dagestanu, tukaj imam lahko svoj imperij,"" situacijo ocenjuje Alberque.

V skrajnem primeru bi Moskvo lahko celo preganjala invazija na Ukrajino. Vershbow je dejal, da obstaja majhna verjetnost razpada, vendar je opozoril, da lahko Putinovo priključitev območij v vzhodni Ukrajini "separatistični voditelji v Ruski federaciji navedejo kot precedens, češ da so meje zdaj premakljive". 

Nov začetek?

Nova oblast v Rusiji bo izziv tudi za preostanek sveta. V zahodnem svetu se bodo začele mučne politične razprave. Nekateri – zlasti v zahodni Evropi – trdijo, da z odhodom Putina obstaja priložnost za vzpostavitev novih odnosov z Moskvo.

"Z novim vodstvom v Kremlju bo Nemčija morda rekla, čas je za preobrat, čas, da pritisnemo ZDA, da na novo vzpostavijo odnos z Rusijo," meni Alberque. A s tem se ne bi strinjalo Natovo vzhodno krilo, ki ne verjame, da se lahko Rusija spremeni. 

Temu pritrjuje poljski obrambni minister Mariusz Baszczak: "Rusija s carjem je bila enaka Rusiji z generalnim sekretarjem komunistične partije in enaka Rusiji z Vladimirjem Putinom. Z našega vidika je ključno Rusijo izolirati."

Za zdaj Putinov naslednik imena nima, toda pričakuje se režim s podobno ideologijo ali pa režim, ki bo imel še bolj skrajne ideje. 

"Ne bi smeli postati žrtev neke skupine ljudi, ki bi trdila, da želi spremembe, še naprej pa bi bilo vse enako," meni Ben Hodges, nekdanji poveljnik ameriške vojske v Evropi. Poleg tega je Evropa zdaj manj gospodarsko odvisna od Moskve, kar zmanjšuje nujo za ponovno sodelovanje.

Med signali, ki naj bi jih iskali zahodni voditelji, naj bi bila pripravljenost Rusije, da z novim naslednikom vred sodeluje z mednarodnimi organizacijami, ki želijo preganjati ruske vojne zločine v Ukrajini. "Samo Rusija, ki je odločena sodelovati, ne bi predstavljala grožnje Evropi," je dejal češki zunanji minister Jan Lipavsky.