Konec nadzora na meji s Hrvaško, pri sosedih bomo odslej plačevali z evri

Z vstopom Hrvaške v schengensko območje se je namreč spremenil režim prehajanja meje med državama. Na kopenski meji se je prenehala izvajati mejna kontrola, preko mejnih prehodov je omogočen prost pretok prometa. Vsi potniki lahko mejo prestopijo kjer koli, še vedno pa morajo imeti s seboj veljavni osebni dokument.

Nadzor na letališčih bo Hrvaška za potnike, ki potujejo znotraj schengna, odpravila 26. marca, ob uveljavitvi poletnega letalskega voznega reda.

Dogodka na Obrežju se je poleg ministrice za javno upravo v funkciji ministrice za notranje zadeve Sanje Ajanović Hovnik in hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinovića udeležil tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav.

Slovenska in hrvaška delegacija sta na postajah mejnih policij Obrežje in Bregana pozdravili policiste, ki se umikajo z mejnih prehodov.

"Nocoj slavimo nov dan, novo leto in novo Evropo s Hrvaško v schengnu. Ni več mej, ki so predolgo obstajale med nami in našimi sosedi /.../ Zaradi tega je današnje dejanje več kot zgolj ukinjanje mejnega nadzora. Gre za končno potrditev naše evropske identitete, za katero so se borile in jo tudi izborile generacije Hrvatov," je v izjavi za medije ob dogodku dejal Božinović.

Slovenski policisti bodo večinoma razporejeni v enote za izravnalne ukrepe, ki bodo delovale na območju celotne države, pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. Obe specializirani enoti za nadzor državne meje bosta še naprej opravljali policijske naloge na celotnem ozemlju Slovenije kot doslej, poseben poudarek pa bo na delovanju mobilnih policijskih enot, so pojasnili na MNZ.

Sprejem nove članice v schengensko območje, v katerem je zdaj 27 držav, bodo danes opoldne s srečanjem na Obrežju obeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, hrvaški premier Andrej Plenković in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Po tristranskem srečanju se bo Pirc Musarjeva sestala še z von der Leynovo, to pa bo njuno prvo srečanje, odkar je nova slovenska predsednica nastopila mandat. Ob tej priložnosti jo bo spremljala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, so sporočili iz urada predsednice.

Slovenija po 15 letih tako ne varuje več zunanje schengenske meje. Meja med Slovenijo in Hrvaško ter meja med Madžarsko in Hrvaško sta postali notranji schengenski meji, zunanja meja schengna pa je od danes meja med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro.

Zeleno luč za vstop Hrvaške v schengen so 8. decembra prižgali notranji ministri EU na zasedanju v Bruslju. Slovenija je vstop Hrvaške podprla kljub nerazrešenemu mejnemu vprašanju med državama, a je ob tem opozorila, da ne bo odstopila od uveljavitve arbitražne razsodbe.

Mejni prehod Jelšane brez izkaznice prečkali tudi kolesarji

Na mejnem prehodu Jelšane so vstop Hrvaške v schengensko območje proslavili s prihodom kolesarjev. Prvič po 30 letih jim ni bilo treba pokazati dokumentov, mejo pa so prečkali tudi na cestah skozi Lisac in Brezo, ki sta bili doslej zaprti. Dogodka so se udeležili predstavniki občin in turističnih organizacij z obeh strani meje.

Glavna organizatorka dogodka, direktorica turistične organizacije občine Matulji Marijana Kalčić, je povedala, da so se odločili zgodovinski dogodek obeležiti s prehodom kolesarjev, ker ti predstavljajo tako turiste kot tudi povezave med ljudmi.

Direktorica TIC Ilirska Bistrica Maja Uljan je dodala, da turistični organizaciji iz obeh občin že dolgo uspešno sodelujeta, vendar zdaj pričakujeta veliko "novih skupnih doživetij, novih turističnih produktov, saj je kolesarjenje in pohodništvo tukaj zelo priljubljeno in ta brezmejnost bo odprla široko paleto novih poti."

Na mejni prehod je prišel tudi direktor Hrvatske turističke zajednice Kristjan Staničić, ki je ocenil, da so mejne ovire, čeprav formalne, včasih oteževale odločitev za potovanje na Hrvaško. Kot je dejal, se seveda nadeja, da bo na Hrvaško prišlo še več slovenskih turistov, verjame pa tudi, da lahko turistične organizacije iz obeh držav sodelujejo, skupaj promovirajo Slovenijo in Hrvaško ter skozi nove projekte predstavijo nove razloge za prihod tujih gostov.

Župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je opomnil, da je padec meje tudi priložnost za ureditev prometnih povezav, "ker vemo, da od severa Evrope do Dubrovnika manjka samo še 30 kilometrov hitre cestne povezave, ravno preko naše občine." Ocenil je, da bo občina Ilirska Bistrica zdaj na nek način postala zaledje Reke, ki ima pristanišče, zato vidijo priložnost za sodelovanje.

Prvi mož občine Matulji Vedran Kinkela je poudaril, da veliko prebivalcev te občine dela v Sloveniji in imajo tudi nepremičnine na obeh straneh meje. "Ta zemljišča so bila stoletja skupna, potem pa je nastala neka meja. Zemljišča in navade pa so ostali takšni, kot so." Izrazil je tudi pričakovanje, da bo zdaj izginila psihološka meja, ki je preprečevala še tesnejše sodelovanje občin Ilirska Bistrica in Matulji.

Uradna valuta na Hrvaškem od danes evro

Hrvaška je danes poleg pridružitve schengenskemu prostoru postala 20. članica evrskega območja. Plačevanje v kunah bo mogoče do vključno 14. januarja, od 15. januarja pa izključno v evrih. Hrvaška vlada in banke so v minulih dneh pozivale državljane, naj se oskrbijo z gotovino v evrih, saj do 15. januarja ne bodo delovali vsi bankomati.

Prva bosta evre na bankomatu dvignila finančni minister Marko Primorac in guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić. Hrvaški premier Plenković pa bo na Trgu bana Jelačića v prestolnici odpeljal na kavo predsednico Evropske komisije ter račun poravnal s kovanci za evro.

Prva dva tedna bo na Hrvaškem veljal dvojni obtok, kar pomeni, da potrošniki za blago in storitve od danes lahko plačujejo s kunami ali evri, vračilo denarja pa je mogoče le v evrih. Po koncu tega obdobja bo evro postal edino uradno plačilno sredstvo na Hrvaškem.

Zamenjava kun bo v Sloveniji možna v prvih mesecih prihodnjega leta, nato jo bo mogoče opraviti le še na Hrvaškem. Banke na Hrvaškem bodo kune za evre po fiksnem tečaju 7,53450 kune za en evro menjale še celotno leto 2023. Menjava bo možna tudi na enotah hrvaške finančne agencije (Fina) in v poslovalnicah hrvaške pošte. Hrvaška centralna banka bo kovance menjala do konca leta 2025, bankovce pa brez omejitve.

Zaradi prilagoditve na izplačevanje gotovine v evrih na Hrvaškem do 15. januarja ne bodo ves čas delovali vsi bankomati. Prve tri mesece bodo bankomati sicer izdajali samo bankovce za 10 in 20 evrov, od aprila dalje pa tudi za 50 evrov. Bankovce za sto evrov bodo izdajali samo bankomati, za katere bodo v bankah ocenili, da je za to potreba.

Evropska centralna banka (ECB) je pozdravila Hrvaško kot novo članico območja evra. "Hrvaško pozdravljam v evrski družini in za mizo sveta ECB v Frankfurtu," je danes dejala predsednica centralne banke Christine Lagarde. "Hrvaška se je zelo trudila, da je postala 20. članica območja evra in uspelo ji je," je dodala. Po besedah predsednice ECB je evro privlačna valuta, ki članicam prinaša stabilnost.

Simbolično sta uvedbo nove nacionalne valute v silvestrski noči pospremila guverner hrvaške centralne banke Boris Vujčić in hrvaški finančni minister Marko Primorac z dvigom evrov na bankomatu ene od poslovnih bank v središču Zagreba. Z vstopom Hrvaške v območje evra bo Hrvatska narodna banka postala članica evrosistema.