Vojaška oblast Burkine Faso je izdala odlok o razpustitvi vseh političnih strank, ki so bile po državnem udaru pred štirimi leti že prisiljene prekiniti delovanje.
Svet ministrov je odlok sprejel včeraj, ob vrsti drugih vladnih ukrepov proti drugače mislečim, ki se trudijo zajeziti upornike, povezane z Al Kaido in ISIS-om.
Notranji minister Emile Zerbo je ob tem sporočil, da je odločitev del širših prizadevanj za "obnovo države", ob domnevno številnih zlorabah in nedelujočem večstrankarskem sistemu. Kot je dodal, je pregled, ki ga je izvedla vlada, pokazal, da je množenje političnih strank spodbudilo delitve in oslabilo družbeno kohezijo, poroča Al Jazeera. Burkina Faso z odlokom tako razpušča vse politične stranke in druge politične formacije, njihova finančna sredstva pa bodo prenesli na državo.
Pred državnim udarom je bilo v tej zahodnoafriški državi registriranih več kot 100 političnih strank, od tega se jih je na volitvah leta 2020 v parlament prebilo 15.
Državo kot predsednik vodi stotnik Ibrahim Traore, ki je oblast prevzel leta 2022, osem mesecev po prejšnjem udaru, v katerem je vojska strmoglavila demokratično izvoljenega predsednika Rocha Marca Kabora.
Vojaški voditelji so kmalu zatem prekinili stike s Francijo, katere kolonija je nekoč bila država pod prejšnjim imenom Zgornja Volta. Za varnostno podporo so se obrnili na Rusijo.
Leta 2024 se je začelo pospešeno vladno zatiranje vseh političnih nasprotnikov. Internetnim ponudnikom so celo naložili prekinitev dostopa do spletnih strani in drugih digitalanih platform nekaterih zahodnih medijev in človekoljubnih organizacij.
V želji po prekinitvi vseh vezi z Zahodom, je združila moči s sosednjima državama Mali in Republiko Niger, kjer so prav tako na oblasti vojaške vlade. Da bi okrepili gospodarsko in vojaško sodelovanje, so septembra 2023 ustanovili Zavezništvo držav Sahela (AES).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.