Konec povojnih omejitev? Nemčija daje svojim vohunom nove pristojnosti

Po novi zakonodaji bi lahko nemški obveščevalci poleg zbiranja informacij izvajali tudi sabotaže, ofenzivne kibernetske operacije in druge aktivne ukrepe proti tujim nasprotnikom, poroča portal Politico. Nemške obveščevalne službe so bile zaradi nacističnega obdobja po drugi svetovni vojni namenoma podvržene precej strožjim omejitvam kot številne podobne službe v drugih državah.

"Vsakodnevno smo tarča vohunjenja, sabotaž, kibernetskih napadov in prikritih operacij tujih sil, katerih cilj je destabilizirati Nemčijo, škodovati naši državi ter povzročati politične in družbene spremembe," je po seji vlade dejal notranji minister Alexander Dobrindt.

Eden od razlogov za reformo je tudi dolgoletna odvisnost Nemčije od obveščevalnih zmogljivosti zaveznikov, predvsem ZDA. Vodja nemškega kanclerskega urada Nina Warken je opozorila, da se je država na področju varnosti doslej preveč zanašala na pomoč drugih držav.

"Preveč smo odvisni od podpore obveščevalnih služb drugih držav," je dejala in dodala, da je bila takšna pomoč na številnih področjih praktično enosmerna.

Nemčija želi zato razviti lastne zmogljivosti, zlasti v času vse večjih varnostnih groženj, povezanih z Rusijo. Razmere so se po besedah nemških oblasti občutno poslabšale po ruski invaziji na Ukrajino.

Dodatno potrebo po novih pristojnostih je izpostavil nedavni incident na letališču Leipzig-Halle, kjer so v bližini ukrajinskega letala Antonov, ki se uporablja za prevoz streliva, odkrili dron z eksplozivom. Nemške oblasti odgovornosti za incident še niso pripisale Rusiji, vendar opozarjajo na očitne znake hibridne grožnje.

Predlagana reforma bi obveščevalcem omogočila, da se na takšne grožnje tudi aktivno odzovejo. Med možnimi ukrepi so razkritje identitete vpletenih, uničenje njihovega premoženja, onesposobitev eksploziva ali celo posredovanje lažnih informacij nasprotniku po izvedenem napadu. Ukrepi bi morali biti neposredno povezani z izvirnim incidentom in ne bi smeli ogrožati življenj ali telesne varnosti.

"Ne gre več zgolj za to, da bodo službe lahko bolje videle in slišale ter hitreje analizirale informacije. Predvsem jim omogočamo, da aktivno ukrepajo proti napadalcem in nasprotnikom," je poudaril Dobrindt.

Reforma bi BND hkrati omogočila manj omejeno uporabo podatkov, tudi pri tehnologijah, kot sta umetna inteligenca in prepoznavanje obrazov, navaja Politico. Podatke bi lahko hranili dlje, obveščevalna služba pa naj bi v prihodnjih letih dobila tudi več denarja. Nemška vlada je njen letošnji proračun že povečala za približno 26 odstotkov, na 1,51 milijarde evrov.