Konec vojne. Trump: Ladje sveta, zaženite svoje motorje, naj nafta teče!

Pakistan je najprej danes zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času potrdil, da sta se Iran in ZDA dogovorila o mirovnem sporazumu in takojšnjem ter trajnem prenehanju vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. Slovesen podpis sporazuma je napovedan za petek v Švici.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social na svoj rojstni dan v nedeljo objavil, da je sporazum sklenjen in napisal, da s tem odobrava brezplačno odprtje Hormuške ožine in takojšnjo odpravo pomorske blokade Irana. "Ladje sveta, zaženite svoje motorje, naj nafta teče," je sklenil svoj zapis.

Kmalu zatem je Kazem Garibabadi v televizijskem komentarju dejal, da sporazum takoj končuje vojno med državama, ki bosta v dveh mesecih dokončali pogovore o končnem sporazumu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Cene nafte so po potrditvi sporazuma nemudoma padle. Cena nafte vrste brent je zgodaj zjutraj po srednjeevropskem času padla za okrog 3,9 odstotka na okrog 84 dolarjev za sod. Cena ameriške surove nafte pa je padla za 4,8 odstotka na okrog 81 dolarjev za sod, poroča CNN.

Vsebina sporazuma, ki je sledila tednom napetih pogajanj in občasnim grožnjam Trumpa z novimi sovražnostmi, ni povsem jasna. Iranska tiskovna agencija Mehr je poročala, da bodo ZDA pred začetkom pogajanj Iranu sprostile 12 milijard dolarjev zamrznjenih sredstev.

Navajala je memorandum o soglasju med državama v 14 točkah, ki bi naj določal sprostitev 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev v 60-dnevnem pogajalskem obdobju, ki se začne po podpisu memoranduma.

Trump je v nedeljo objavil, da se bo Hormuška ožina odprla po slovesnem podpisu sporazuma v petek v Švici, poroča Wall Street Journal. Zamuda naj bi bila posledica odstranjevanja min.

Ameriški podpredsednik JD Vance je za televizijo Fox News izjavil, da namerava prisostvovati podpisu mirovnega sporazuma, ki naj bi potekal v Ženevi, in da je možno, da bo prišel tudi Trump. Ta je še v nedeljo zjutraj obtožil Izrael, da je z zračnim napadom na Bejrut zavlekel podpis sporazuma.

Teheran že dolgo zahteva, da mora vsak sporazum o ustavitvi vojne vključevati tudi vzporedni konflikt v Libanonu, kjer Izrael vodi kampanjo proti Hezbolahu.

Vojna se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi na Iran. Ta je odgovoril z napadi na Izrael in zaveznike ZDA v regiji ter s praktično blokado ladijskega prometa v Hormuški ožini, ki je ključna pot za svetovne dobave nafte in zemeljskega plina. ZDA so se maščevale z blokado ladijskega prometa v iranska pristanišča.

Od 8. aprila je bila v veljavi prekinitev ognja, ki sta jo strani nekajkrat kršili. Med pogajanji so sprte strani večkrat objavljale nasprotujoče si informacije o vsebini sporazuma, o katerem so se dogovarjali.

Trump je v nedeljskem intervjuju za časopis Wall Street Journal dejal, da sporazum vključuje zavezo Irana, da ne bo pridobil jedrskega orožja. V svojih objavah na družbenih omrežjih pozno v nedeljo pa tega ni omenil. Trump tudi ni izrazil nujnosti, da bi iz Irana odstranili jedrski material, saj je dejal, da se to lahko stori kasneje.

Za časopis je še dejal, da ga sprememba iranskega režima ne skrbi toliko kot nekatere njegove kritike. "Kar zadeva zamenjavo režima, me ta nikoli ni zanimala. To je že tretja skupina, s katero imamo opravka, in doslej je to najbolj razumna skupina," je dejal Trump in zatrdil, da izraelski premier Benjamin Netanjahu sporazum podpira in je z njim zadovoljen.

Medtem pa, kot kaže, v Tel Avivu niso zadovoljni z dogovorom. Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da se Izrael ne bo umaknil z zaseženega ozemlja v Libanonu, poroča AP. Izraelsko nadaljevanje okupacije južnega Libanona in spopadi s Hezbolahom bi lahko resno ogrozili mirovni sporazum.

Vojaška misija za zagotavljanje proste plovbe v Hormuški ožini, ki sta jo za čas po koncu vojne na Bližnjem vzhodu ustanovili Francija in Združeno kraljestvo, je po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona pripravljena na napotitev. Na sodelovanje v misiji je pripravljena tudi Italija, je sporočila italijanska premierka Giorgia Meloni.

Macron je danes na družbenem omrežju pozdravil mirovni sporazum med ZDA in Iranom. Vpletene strani je pozval, naj ga v celoti spoštujejo.

"Ta sporazum mora omogočiti nujno in brezpogojno ponovno odprtje Hormuške ožine, kar je mednarodna misija, vzpostavljena z Združenim kraljestvom, pripravljena podpreti. Sredstva so na voljo in pripravljena za napotitev," je zapisal in dodal, da je ponoven pretok prometa čez ožino brez omejitev in pristojbin nujen za stabilnost tako regije kot svetovnega gospodarstva.

Predsednica italijanske vlade Melonijeva je medtem danes sporočila, da je na sodelovanje v misiji pripravljena tudi Italija. "Skupaj z našimi partnerji in brez prejudiciranja potrebne odobritve parlamenta smo pripravljeni prispevati k mednarodni pomorski prisotnosti za podporo popolnemu ponovnemu odprtju Hormuške ožine," je dejala.

"Pozdravljam sporazum med Washingtonom in Teheranom. Veselim se konca te drage vojne in popolne obnovitve svobode plovbe prek Hormuške ožine," je na družbenem omrežju X zapisal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.

Mirovni sporazum med ZDA in Iranom je v izjavi pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pri čemer je poudarila, da je treba zdaj dati prednost implementaciji sporazuma.

Pozvala je k takojšnjemu odprtju Hormuške ožine brez pobiranja pristojbin, češ da je to ključnega pomena za regionalno stabilnost in svetovno gospodarstvo.

Sporazum po njenih besedah odpira tudi vrata pogajanjem o miru in varnosti v širši regiji Bližnjega vzhoda. Poleg tega se morajo s tem sporazumom končati iranski jedrski in balistični program ter njegove aktivnosti, ki destabilizirajo razmere v regiji, je dodala.

"Evropa je pripravljena odigrati svojo vlogo," je v izjavi še zapisala von der Leyen.

Da je EU pripravljena prispevati k nadaljnjim prizadevanjem za napredek pri pripravi celovite strategije za trajen mir na Bližnjem vzhodu, pa je na omrežju X zapisal Costa.

O tem bodo danes v Luxembourgu razpravljali zunanji ministri držav članic unije, je ob prihodu na zasedanje povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Izpostavila je izkušnje, ki jih ima unija s pogajanji o iranskem jedrskem programu, pomaga pa lahko tudi na druge načine.

Več zalivskih držav in Egipt je danes pozdravilo dogovor med ZDA in Iranom o koncu vojne na Bližnjem vzhodu. Katar ga je označil za pomemben korak k vzpostavitvi trajnega miru, Savdska Arabija pa je ob tem opozorila, da mora vsak trajen dogovor upoštevati interese regije.

Savdsko zunanje ministrstvo je pozdravilo dogovor o končanju sovražnosti in začetku podrobnih pogajanj za dosego trajnega sporazuma, a opozorilo, da mora vsak trajen dogovor upoštevati varnostne interese regije. Po mnenju Savdske Arabije mora biti trajen mirovni sporazum takšen, da "upošteva interese držav v regiji in se pri tem drži načel nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav".

Katar je mirovni dogovor označil za pomemben korak k vzpostavitvi trajnega miru, ki bo spodbudil gospodarsko rast tako na regionalni kot mednarodni ravni. Po navedbah katarskega zunanjega ministrstva, ki ga povzema katarska tiskovna agencija QNA, sta ZDA in Iran pokazala zavezanost reševanju sporov s pogajanji in mirnimi sredstvi.

Sporazum je pozdravil tudi Kuvajt, ki je po poročanju katarske televizije Al Jazeera pohvalil vlogo Pakistana in Katarja pri prispevanju k "premostitvi stališč in ustvarjanju pogojev za dosego tega pomembnega sporazuma".

Tudi kuvajtsko zunanje ministrstvo upa na prispevek k nevmešavanju v notranje zadeve držav, vzdržanost pri uporabi sile in zagotavljanje nadaljnje svobode plovbe v Hormuški ožini.

Egipt je medtem izrazil upanje, da bo mirovni sporazum pomenil pomembno prelomnico pri krepitvi medsebojnega zaupanja v regiji, postavljanju novih temeljev za sodelovanje, ustvarjanju podpornega okolja za mir in napredovanju diplomatskih prizadevanj za reševanje preostalih regionalnih vprašanj, je sporočilo zunanje ministrstvo v Kairu.

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je pozdravil dogovor med ZDA in Iranom. "To je pot naprej k več stabilnosti in morebitnemu miru v regiji," je novi slovenski zunanji minister dejal ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU, ki bodo v Luxembourgu razpravljali tudi o vlogi EU pri ohranitvi miru na Bližnjem vzhod.

Pred tem je ministrstvo v objavi na družbenem omrežju zapisalo, da Slovenija pričakuje hitro, celovito in dosledno izvajanje sporazuma, kar da bo okrepilo zaupanje in tlakovalo pot za trajnejši mir in prosperiteto. Poudarjajo, da mora dogovor omogočiti nujno in brezpogojno odprtje Hormuške ožine, saj je, kot poudarjajo, svobodna plovba ključnega pomena za regionalno stabilnost in nemoteno delovanje svetovnega gospodarstva.

Kot dodajajo na ministrstvu, dogovor hkrati odpira prostor za celovita pogajanja za mir in varnost na Bližnjem vzhodu, ki morajo vključevati vprašanja glede iranskega jedrskega in balističnega programa, pa tudi njegovo vlogo pri regionalni destabilizaciji. "Samo na tej osnovi bo mogoče zgraditi trden in trajen mir," so dodali.