Konferenca v Strasbourgu: kakšna bo prihodnost Evrope?

V Strasbourgu se danes zaključuje zadnje plenarno zasedanje konference o prihodnosti Evrope, na katerem bodo potrdili predloge, oblikovane v okviru konference, ki se je začela 9. maja lani. Pri oblikovanju predlogov so sodelovali tudi državljani EU, ki so se udeleževali dogodkov v okviru konference ali pa so svoje prispevke podali prek posebne spletne platforme.

Plenarna skupščina naj bi potrdila predloge na devetih področjih, med katerimi so tudi podnebne spremembe in okolje. Konferenca se med drugim zavzema za varno, trajnostno in pravično proizvodnjo hrane, kar bi dosegli s spodbujanjem okolju prijaznega kmetijstva in ribištva, več sredstvi za raziskave in osredotočanjem na dobrobit živali. Na tem področju se zavzemajo še za večjo energetsko varnost Evrope in energetsko neodvisnost EU.

Drugo področje obsega ukrepe na področju zdravja, pri čemer se konferenca zavzema za enakopraven in univerzalen dostop do zdravstvene oskrbe za vse. Do tega bi po njihovem mnenju prišli z vzpostavitvijo minimalnih standardov na področju zdravstvene oskrbe na ravni EU. Z vzpostavitvijo evropske baze podatkov, ustreznimi delovnimi pogoji za zdravstvene delavce in strateško avtonomijo pa bi lahko po njihovem mnenju okrepili odpornost in kakovost evropskih zdravstvenih sistemov. Poleg tega predlagajo minimalne standarde na področju zdrave hrane.

Na področju močnejšega gospodarstva, socialne pravičnosti in delovnih mest se medtem zavzemajo za bolj trajnosten in odporen model rasti, kar bi lahko dosegli s spodbujanjem bolj zelenih proizvodnih procesov, bojem proti plastični embalaži za enkratno uporabo ter spremembami ekonomskega upravljanja EU in določil evropskega semestra. Na tem področju so predstavljeni še predlogi za okrepitev konkurenčnosti EU, bolj vključujoč trg dela in soočanje z demografskimi izzivi.

Na področju evropske demokracije se zavzemajo za poenostavitev postopkov odločanja v institucijah EU ter večjo transparentnost pri tem. Poleg tega bi Evropskemu parlamentu, ki je neposredno voljen, dali več pooblastil, med drugim pravico do zakonodajne pobude, pa tudi za sklic referenduma na ravni EU.

Poenostavitev odločanja iz soglasnega v odločanje s kvalificirano večino bi omogočilo tudi hitrejše odločanje na področju skupne zunanje in varnostne politike, kar je del predlogov v okviru unije v svetu. Zavzemajo pa se še za okrepitev vloge visokega zunanjepolitičnega predstavnika, kar bi prineslo bolj enotno nastopanje v svetu. Predlagajo še okrepitev etične in okoljske dimenzije trgovinskih odnosov ter večji dostop državljanov do informacij glede zunanjih odnosov.

Predlagajo tudi številne ukrepe na področju migracij, in sicer za okrepljeno vlogo EU pri zakonitih in nezakonitih migracijah, pri slednjih se zavzemajo za povečanje transparentnosti delovanja agencije Frontex. Poudarjajo tudi pomen vloge EU pri integraciji migrantov v družbo.

Glede vrednot, pravic, vladavine prava in varnosti se zavzemajo za svobodo medijev, pri čemer poudarjajo pomen spodbujanja njihove neodvisnosti in pluralizma s pripravo zakonodaje, ki bi uvedla minimalne standarde na tem področju. Poleg tega izpostavljajo pomen uporabe mehanizma pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava in drugih mehanizmov za njeno spoštovanje.

Med temeljnimi pravicami na področju digitalnega prehoda pa opozarjajo na pomen enakopravnega dostopa do interneta za vse evropske državljane. Zato predlagajo vlaganje v visokokakovostno in inovativno evropsko digitalno infrastrukturo, zagotavljanje pravične konkurence med podjetji ter prednosti otrokom, družinam, starejšim in ranljivim pri dostopu do spleta. Pri tem izpostavljajo še digitalno pismenost ter varno digitalno okolje, vključno z zaščito podatkov.

Deveto in tudi zadnje področje pa vključuje ukrepe glede izobraževanja, mladih, kulture in športa. Tu izpostavljajo predvsem pomen evropskih izmenjav na različnih področjih, več priložnosti za mlade v demokratičnem odločanju ter enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja.

Te predloge bo izvršni odbor konference na dan Evrope na sklepnem dogodku v Strasbourgu predal predsednikom Evropske komisije Ursuli von der Leyen, Evropskega parlamenta Roberti Metsola in francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.