Konflikti, podnebni pretresi in višje cene razlog za vse več hudo podhranjenih otrok

Unicef je v današnjem poročilu o hudi podhranjenosti med otroki zapisal, da je kljub naraščajočemu številu hudo podhranjenih otrok in vse večjim stroškom zdravljenja, ki bi jim rešilo življenje, ogroženo tudi globalno financiranje pomoči otrokom, ki trpijo zaradi podhranjenosti. "Še preden je vojna v Ukrajini resno ogrozila prehrambno varnost po vsem svetu, je bila sposobnost družin nahraniti svoje otroke ogrožena zaradi konfliktov, podnebnih pretresov in bolezni covid-19," je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell. "Svet se hitro spreminja v sod smodnika, ki samo čaka na smrt in trpljenje otrok zaradi podhranjenosti, to pa bi se dalo preprečiti."

Trenutno vsaj deset milijonov hudo podhranjenih otrok (ali dva od treh otrok) nima dostopa do najučinkovitejšega zdravljenja podhranjenosti, tj. do vnaprej pripravljene terapevtske hrane. Unicef opozarja, da zaradi kombinacije globalnih pretresov, ki vpliva na prehrambno varnost po vsem svetu in ki jo povzročajo vojna v Ukrajini, okrevanje gospodarstev po pandemiji in vztrajna suša – ta zaradi podnebnih sprememb pustoši po nekaterih državah – narašča število primerov hude podhranjenosti.

Obenem pa napovedujejo, da se bo cena vnaprej pripravljenih terapevtskih živil zaradi močnega zviševanja cen surovin v naslednjih šestih mesecih zvišala za do 16 odstotkov. Zato bi lahko ob trenutni porabi še 600.000 dodatnih otrok ostalo brez dostopa do zdravljenja, ki bi jim rešilo življenje, opozarjajo v Unicefu. Pričakuje se, da bodo ostali visoki tudi stroški pošiljanja in dostave. "Za milijone otrok po vsem svetu ti paketki terapevtske hrane vsako leto predstavljajo razliko med življenjem in smrtjo. Šestnajstodstotno zvišanje cen se v kontekstu globalnih trgov hrane morda zdi obvladljivo,  vendar nas na koncu te dobavne verige čaka obupno podhranjen otrok, ki situacije seveda ne more obvladati," je še dejala Catherine Russell.

Huda podhranjenost je bolezensko stanje, pri katerem so otroci presuhi za svojo višino, zaradi česar oslabi njihov imunski sistem. Gre za najbolj neposredno, najvidnejšo in smrtno nevarno obliko podhranjenosti. Po svetu zaradi hude podhranjenosti trpi vsaj 13,6 milijona otrok, mlajših od petih let, v tej starostni skupini pa zato umre vsak peti otrok. Južna Azija sicer še naprej ostaja žarišče hude podhranjenosti, saj je hudo podhranjen približno vsak dvaindvajseti otrok, kar je trikrat več otrok kot v podsaharski Afriki. Tudi v ostalih delih sveta se države soočajo z zgodovinsko visokimi stopnjami hude podhranjenosti. V Afganistanu se denimo pričakuje, da bo zaradi hude podhranjenosti trpelo 1,1 milijona otrok, kar je skoraj dvakrat več otrok kot leta 2018. Zaradi suše v Afriškem rogu bi se lahko število hudo podhranjenih otrok z 1,7 milijona hitro povzpelo na 2 milijona, v Sahelu pa v primerjavi s številkami iz leta 2018 pričakujejo 26-odstotno zvišanje.

Poročilo svari tudi, da se je od leta 2016 število hudo podhranjenih otrok za 40 ali več odstotkov zvišalo tudi v relativno stabilnih državah, kot je Uganda, saj je revščine vse več, vse pogostejše pa je tudi pomanjkanje hrane v gospodinjstvih, kar povzroča nezadostno kakovost in neredno zagotavljanje primerne prehrane za otroke in nosečnice. K naraščajočim številkam prispevajo tudi s podnebjem povezani pretresi, vključno s ponavljajočo se hudo sušo ter nezadostnim dostopom do čiste vode in sanitarij. Poročilo še opozarja, da je količina pomoči, namenjene odpravljanju podhranjenosti, odločno premajhna in da se bo v prihodnjih letih še bistveno zmanjšala, predvsem pa se ne pričakuje, da se bo pred letom 2028 vrnila na ravni pred pandemijo. Glede na novo analizo, pripravljeno za poročilo, znaša globalna pomoč za podhranjenost le 2,8 odstotka celotne uradne razvojne pomoči v zdravstvenem sektorju in 0,2 odstotka skupne uradne razvojne pomoči.