Ši ob odprtju kongresa posvaril pred 'nevarnimi nevihtami'

V več kot uro in pol trajajočem govoru je izpostavil velik pomen tokratnega kongresa, saj ta poteka v turbulentnih in za partijo kritičnih časih. Kot je posvaril, so namreč mednarodno soočeni z "ogromnimi tveganji in izzivi" ter "globalnimi spremembami, kakršnih ni bilo že stoletje".

Država mora po njegovih besedah zato odločno slediti vodstvu partije, da bodo dosegli preporod in modernizacijo ter razširili "socializem s kitajskimi značilnostmi". Obenem pa je nujno, da "vsi mi v partiji nikoli ne pozabimo našega prvotnega cilja in ustanovne misije, da vedno ostanemo skromni, razsodni in delovni ter da imamo pogum in smo sposobni nadaljevati naš boj," je dodal.

"Soočeni z drastičnimi spremembami na mednarodnem prizorišču smo ohranili trdno strateško odločenost in pokazali bojni duh. Zaščitili smo dostojanstvo in jedrne interese Kitajske ter ohranili dober položaj za doseganje razvoja in zagotavljanja varnosti," je zatrdil. Obljubil je, da bo Kitajska "aktivno sodelovala" v globalnem boju proti podnebnim spremembam, in ponovil nasprotovanje "mentaliteti hladne vojne" v mednarodni diplomaciji, pri čemer pa načetih odnosov z ZDA ni izrecno omenjal.

Pričakovano je Ši ponovil vztrajanje pri dosedanji politiki, da je Tajvan del Kitajske ter da je pri doseganju cilja ponovne združitve odprta tudi možnost uporabe vojaške sile. "Popolno ponovno združitev domovine je treba doseči in jo je zagotovo mogoče doseči," je dejal. "Spričo separatističnih aktivnosti z namenom neodvisnosti Tajvana in hudih provokacij vmešavanja od zunaj v zadeve Tajvana smo se odločno borili proti separatizmu in vpletanju ter pokazali svojo odločnost in sposobnost braniti suverenost in ozemeljsko celovitost Kitajske," je poudaril.

Kot je še nadaljeval, so bili v minulih letih priča tudi "turbulentnemu razvoju dogodkov" v Hongkongu. Navkljub tamkajšnjemu kaosu je osrednja vlada "izvajala svojo splošno pristojnost nad to posebno administrativno regijo (...) in zagotovila, da Hongkong zdaj vodijo patrioti. Znova smo vzpostavili red," je bil jasen.

Večino govora je sicer Ši namenil notranjepolitičnim temam. Pri tem je med drugim pohvalil odločen boj proti korupciji in ga označil kot veliko zmago, saj da so uspeli z njim "eliminirati latentne nevarnosti" znotraj partije, vojske in države.

Obenem je odločno zagovarjal vztrajanje Pekinga pri politiki ničelne tolerance do covida-19. Označil jo je kot "nujno" in zatrdil, da je Kitajski prinesla "neverjetno vzpodbudne dosežke" tako v boju proti širjenju novega koronavirusa kot tudi z vidika gospodarskega razvoja, ki je bil po njegovem v minulem desetletju zgodovinski.

"Pri odzivanju na nenaden napad covida-19 smo postavili ljudi in njihova življenja nad vse drugo ter vztrajali pri dinamični politiki ničelne tolerance do covida. V največji možni meri smo zaščitili zdravje in varnost ljudi," je dejal.

Kongres je danes uradno odprl Li Keqiang, ki je za Šijem drugi človek partije, nato pa je zadonela kitajska himna. Ob bučnem aplavzu je sledil osrednji dogodek prvega dneva kongresa - govor predsednika države in obenem generalnega sekretarja partije, ki je uradno v imenu centralnega komiteja partije predstavil napredek, dosežen v času od prejšnjega kongresa.

Najpomembnejši politični dogodek v državi poteka vsakih pet let in traja približno teden dni. Odvija se v Veliki palači narodov v Pekingu, spremljajo pa ga strogi varnostni in protikoronski ukrepi.

Na kongresu bo skoraj 2300 delegatov, ki zastopajo približno 96 milijonov članov partije, izbralo člane centralnega komiteja. Ši, ki je na oblasti od leta 2012, bo na njem prejel zgodovinski tretji petletni mandat na čelu partije in države.

Strankarski kongres budno spremlja tudi mednarodna skupnost 

Politični analitiki ocenjujejo, da bo podaljšanje Džinpingovega mandata eno največjih vojaških sil potisnilo k bolj avtoritarni politični drži. "Kitajska pod Maom je bila totalitarni sistem. Kitajska pod Džinpingom pa se v to smer premika," je dejal profesor Steve Tsang. Džinpingova misel je po profesorjevem mnenju "ideja kitajskega socializma z odločno nacionalistično filozofijo, ki je zadržana do zasebnega poslovanja".

Kongres stranke, ki bo določal prihodnjo usmeritev Kitajske, so zato pozorno spremljali tudi drugi akterji v mednarodnem političnem prostoru. Predvsem so jih zanimala vprašanja strankarskih prednostnih nalog: kaj se bo zgodilo s kitajsko politiko ničelne tolerance do covida in kako bodo naslavljali lokalne gospodarske izzive. 

Čeprav je kitajsko gospodarstvo v zadnjih desetletjih vzcvetelo, se v državi trenutno soočajo z gospodarskimi izzivi, ki so posledica zapiranj zaradi covida,  naraščajočih cen in nepremičninske krize. Gospodarska rast pod Džinpingom je tako nižja kot pred prejšnjima predsednikoma Džjangom Zeminom in Hu Džintaom.

Zahodne države pa bodo verjetno najbolj pozorno spremljale stanje Tajvan-Kitajska. Tajvan namreč kot del prve otoške verige za Zahod predstavlja pomembno strateško vprašanje. 

Če bi Kitajski uspelo poseči v tajvansko politiko, bi to zato lahko pomenilo tudi manjšanje moči, ki jo ima ZDA v zahodnem Tihem oceanu, pa tudi širše. Džinping si sicer prizadeva za "ponovno združitev" s Tajvanom, ki jo želi doseči do leta 2049. Dejal je, da za dosego tega cilja ne "izpušča možnosti uporabe sile". Tajvan je medtem na drugi strani jasen, da svoje suverenosti Kitajski ne bo predal.