Korona je bila 'polomija na vseh ravneh'

Obdobje pandemije je bilo nekaj novega, za večino naporno in nepredvidljivo. Živeli smo s testi, cepljenjem, delom od doma in šolanjem na domu, številni so delali s skrajšanim delovnim časom, mnogi so opravili nešteto nadur, pri večini je na račun zapor trpelo družabno življenje, številni so morali zapreti posel in mnogi so se srečali s hudo obliko bolezni, ki je pustila posledice ali pa celo vzela življenje komu od bližnjih. 

V povsem novi situaciji so se znašli tudi odločevalci. V času, ko je bilo informacij o bolezni malo, so se odločitve sprejemale na podlagi predvidevanj v upanju, da bo zaščitenih čim več življenj. A čeprav so bile sprejete v posebnih časih, bi lahko bile boljše.

Tako meni avstrijsko računsko sodišče, poroča krone.at. Spisali so 60-stransko poročilo o priporočilih za ukrepanje v zvezi s pandemijo. Ukrepi zveznih, državnih in lokalnih oblasti so bili preučeni korak za korakom. 

Sosednja država je do konca leta 2022 za pomoč v zvezi s covidom-19 porabila 47,7 milijarde evrov. Strokovnjaki zdaj menijo, da je manevrski prostor za prihodnje krize s tem omejen. Dolg države se je povečal na ocenjenih 353,2 milijarde evrov. Leta 2019 je znašal 280,5 milijarde evrov.

Dobro je, da so se ukrepi sprejemali hitro, a vsi niso dosegli namena, ugotavljajo. Pomanjkanje kadrov na oddelkih ostaja izziv, prav tako kadrovska podhranjenost generalnega direktorata za javno zdravje. Nacionalne kontaktne točke nikoli ni bilo. Kot zastarela sta bila označena tudi Zakon o epidemijah iz leta 1913 in Nacionalni načrt za boj proti pandemiji iz 2006, nadaljuje krone.at.

V sistemu za epidemiološko poročanje (EMS) je bil popoln kaos, še pravijo pri severnih sosedih. Okrožne oblasti so se zatekle k lastni informacijski tehnologiji, posledica pa sta bila dva kanala poročanja – število okuženih se je razlikovalo skoraj dnevno.

Porazna je bila po njihovem mnenju tudi evidenca o zasedenosti postelj v bolnišnicah in pregled obstoječe zaščitne opreme ter njenega skladiščenja. Prav tako naj zdravstvene zavarovalnice ne bi imele pregleda, katere ordinacije so zaprte in katere ne.

Potem je tukaj razdeljevanje pomoči za blaženje učinkov pandemije. Denar je delilo več ministrstev, ki pa naj bi bila pri tem površna, in tako naj bi komaj prizadeta podjetja za skrajšan delovni čas pobrala 500 milijonov preveč. Družinske dodatke so menda prejemali tudi že odrasli otroci, ki delajo, in družine, ki so se odselile v tujino.

Zaključek pri sosedih je tako jasen – na prihodnje pandemije se je treba bolje pripraviti, saj da je bila korona polomija na vseh ravneh.