WHO poziva k prepovedi prodaje živih divjih živali na tržnicah

Število smrtnih žrtev zaradi epidemije je v Evropi preseglo črni mejnik. Umrlo je že več kot milijon Evropejcev, poroča The Guardian.  Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je medtem pozvala države, da prepovejo prodajo divjih živali na živilskih tržnicah. Gre za ukrep, ki bo preprečil razvoj novih bolezni, saj so bili prvi znani primeri bolezni covid-19 zaznani na eni izmed takšnih tradicionalnih 'mokrih' tržnic.  Tradicionalne tržnice, kjer prodajajo divje žive živali, predstavljajo posebno tveganje za prenos povzročiteljev bolezni tako na delavce kot na kupce.  

Kot so sporočili z WHO, razumejo, da tradicionalne tržnice sicer igrajo pomembno vlogo za preživetje skupnosti, a prepoved prodaje živih divjih živali bi lahko zaščitila javno zdravje.  Gre za ukrep, ki bo preprečil razvoj novih bolezni, saj so bili prvi znani primeri bolezni covid-19 zaznani na eni izmed takšnih tradicionalnih 'mokrih' tržnic.  Tradicionalne tržnice, kjer prodajajo žive živali, namreč predstavljajo posebno tveganje za prenos povzročiteljev bolezni tako na delavce kot na kupce. Tržnice, na katerih divje živali med drugim tudi koljejo in jim odstranjujejo drobovje, predstavljajo posebno tveganje za prenos patogenov na uslužbence in kupce, še navajajo smernice. Te tudi pozivajo vlade, naj zaprejo dele tržnic, ki prodajajo žive divje živali, razen v primeru "ustreznih ocen tveganja".

WHO je zato glede tega v sodelovanju s Svetovno organizacijo za zdravje živali (OIE) in Programom združenih narodov za okolje (UNEP) sprejela določene smernice, ki so jih objavili danes. "Smernice pozivajo države, naj kot nujen ukrep ustavijo prodajo ujetih živih živali na tržnicah s hrano," je sporočila WHO.

Izpostavljajo, da so živali, zlasti divje, vir več kot 70 odstotkov vseh novih nalezljivih bolezni pri ljudeh, od katerih številne povzročajo novi virusi.
Največje tveganje za pojav novih bolezni predstavljajo divji sesalci, so poudarili.

Nemška vlada v boju proti koronavirusu pripravlja novo zakonodajo, ki so jo poimenovali 'zasilna zavora' 

Člani vladnega kabineta kanclerke Angele Merkel so danes po več urah burne razprave prižgali zeleno luč zakonskim spremembam, ki bodo zvezni vladi dale več pristojnosti, da v zveznih deželah uveljavi ukrepe, ki so nujni za zajezitev širjenja okužb. 

Gre za spremembe zakona o nadzoru nad nalezljivimi boleznimi, ki jih mora zdaj potrditi še bundestag. Vlada naj bi skušala parlamentarno potrditev doseči po hitrem postopku, a kdaj točno bi ji to lahko uspelo, zaenkrat ni jasno.

Če bo potrjena, bo ta "zvezna nujna zavora" v bistvu pomenila, da bo vsaka regija v vsaki nemški zvezni deželi, kjer bo sedemdnevna incidenca novih okužb na 100.000 prebivalcev vsaj tri zaporedne dneve presegala 100, zakonsko obvezana uvesti enoten nabor ukrepov za zajezitev epidemije, ki ga bo opredelila zvezna vlada. Ko bo incidenca padla, bodo ukrepi odpravljeni, a trenutno ta v bolj ali manj vseh zveznih deželah presega 100.

Med ukrepi bodo stroge omejitve glede srečevanja oseb iz različnih gospodinjstev, in sicer na največ eno odraslo osebo iz drugega gospodinjstva. Večina trgovin se bo zaprla, prav tako gledališča, muzeji, živalski vrtovi, bazeni in telovadnice, razen za profesionalne športnike. Restavracije bodo smele hrano prodajati le za prevzem ali dostavo na dom, hoteli ne bodo smeli sprejemati turistov.

Pouk bo lahko potekal v živo le ob pogoju testiranja dvakrat tedensko, če bo sedemdnevna incidenca presegla 200, pa se bodo šole zaprle. Med spornejšimi ukrepi je uvedba nočne policijske ure, ki naj bi veljala med 21. in 5. uro, s katero se mnogi ne strinjajo.

V začetku marca so zvezna vlada ter vlade 16 zveznih dežel dosegle dogovor, da mora odpravljanje zajezitvenih ukrepov potekati počasi in postopoma ter glede na zmanjševanje števila novih okužb, prav tako pa da morajo biti, če število novih okužb na nekem območju preseže določeno mejo, lokalno uvedeni strožji ukrepi, kot sta zaprtje nenujnih trgovin in omejitev zbiranj.

A ker ima Nemčija federalni sistem, si je vsaka zvezna dežela ta pravila razlagala po svoje, kar je vodilo v zelo raznoliko mešanico ukrepov. Dežele so ubirale različne pristope glede vsega, tako na primer odprtja šol in trgovin, kot glede policijske ure in zahtev po testiranju. Še posebej so se nekatere deželne oblasti upirale zaostrovanju ukrepov ob naraščanju števila novih okužb.

Nemška vlada je sicer danes tudi sklenila, da morajo delodajalci vsem zaposlenim, ki ne delajo od doma, zagotoviti brezplačno testiranje vsaj enkrat tedensko. Obveznost sicer velja le za delodajalce, da ponudijo brezplačno testiranje, medtem ko ga zaposleni niso dolžni opraviti, če tega ne želijo.