Korozija, razpoke, odpadanje betona: jeseni obsežna sanacija

Le 50 mesecev po slovesnem odprtju Pelješkega mostu bodo na enem največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini Hrvaške začeli obsežno sanacijo. Hrvaške ceste napovedujejo, da bodo dela stekla oktobra, njihov cilj pa je odpraviti razpoke, ki so se pojavile na površinskem sloju betona na stebrih mostu.

Po navedbah Hrvaških cest gre za mrežo razpok v zaščitnem sloju betona na pilonih, v nekaterih pa sta že prisotni vlaga in voda. Razpoke segajo od 3,5 do šest centimetrov globoko, medtem ko zaščitni sloj, ki varuje glavno armaturo stebrov, meri od 3,5 do sedem centimetrov.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi voda in morska sol brez sanacije sčasoma dosegli jekleno armaturo v notranjosti stebrov. To bi lahko povzročilo korozijo, obstajala pa bi tudi nevarnost, da bi se posamezni deli betona začeli luščiti in padati na vozišče.

Po poročanju hrvaških medijev razpoke niso novo odkritje. Pojavile naj bi se že med gradnjo mostu, vendar so bile ocenjene kot površinske in takrat niso vplivale na varnost konstrukcije.

Sanacija je zato usmerjena predvsem v dolgoročno zaščito armiranobetonskih stebrov pred vplivi vlage, soli in vremenskih razmer, ne pa v odpravljanje težav z nosilnostjo mostu.

Dela naj bi se začela po koncu turistične sezone in bodo predvidoma trajala več mesecev.

Vprašanje, kdo nosi odgovornost za razpoke na enem najpomembnejših hrvaških infrastrukturnih projektov, za zdaj ostaja odprto. 

Glavni projektant mostu, slovenski inženir Marjan Pipenbaher, vzrok vidi v izvedbi del. Po njegovih besedah so razpoke nastale zaradi plastičnega krčenja betona.

To pomeni, da projektant težavo povezuje predvsem z načinom izvedbe betoniranja in zaščite betona med gradnjo, ne pa s samo zasnovo mostu.

Pipenbaher je za hrvaške medije že pred časom tudi razkril, da je na možnost takšnih poškodb izvajalca opozoril že pred odprtjem mostu.

Most je zgradilo kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation (CRBC), ki je za izvedena dela izdalo desetletno garancijo. Prav zato bo sanacijo po navedbah hrvaških medijev kril izvajalec, ne hrvaški davkoplačevalci.

Glede na velikost razpok naj bi odstranili poškodovani zaščitni sloj betona vse do armature, nato pa ga bodo obnovili in dodatno zaščitili. Sanacija bo potekala brez zapiranja mostu za promet.

Pelješki most je zgradilo kitajsko gradbeno podjetje China Road and Bridge Corporation (CRBC), ki je posel dobilo na mednarodnem razpisu leta 2018.

Gradnja se je začela julija istega leta, most pa so slovesno odprli 26. julija 2022. Most je dolg približno 2,4 kilometra in povezuje hrvaško celino s polotokom Pelješcem, s čimer je Hrvaška prvič dobila neposredno cestno povezavo z območjem Dubrovnika, ne da bi bilo treba prečkati ozemlje Bosne in Hercegovine pri Neumu.

Pelješki most velja za enega največjih gradbenih dosežkov na Hrvaškem. Zasnovan je tako, da omogoča varen prehod velikih ladij pod mostom ter prenese močne vetrove in potrese, značilne za južni Jadran.

Poleg prometnega pomena je most močno vplival tudi na razvoj turizma in gospodarstva na jugu države ter postal eden najbolj prepoznavnih simbolov sodobne hrvaške infrastrukture.

Čeprav Pelješki most zdaj čaka obsežna sanacija, pa to očitno ni omajalo zaupanja v njegovega projektanta. Pipenbaher je namreč letos dosegel nov velik uspeh na Hrvaškem. Njegov biro Pipenbaher Inženirji je skupaj z zagrebškim arhitekturnim studiem 3LHD zmagal na mednarodnem natečaju za idejno rešitev novega mostu čez Kaštelanski zaliv, ki bo del nove cestne povezave med avtocesto A1 in splitskim trajektnim pristaniščem.

Gre za enega najpomembnejših hrvaških infrastrukturnih projektov, ki je že od leta 2019 uvrščen med strateške projekte Republike Hrvaške. Na natečaj se je prijavilo 12 ekip, strokovna komisija pa je ocenjevala tehnično izvedljivost, nosilnost, stroške gradnje in vzdrževanja, vpliv na okolje ter arhitekturno kakovost in umeščenost v prostor.

Zmagovalna rešitev predvideva približno 1,6 kilometra dolg most z osrednjim razponom 400 metrov, ki ga nosita dva vitka pilona, visoka 157 metrov. Projektanti so zasnovo utemeljili na sistemu poševnih zateg, ki omogoča vitko konstrukcijo in čim manjši vizualni poseg v Kaštelanski zaliv. Posebnost rešitve so tudi ločene pešpoti in kolesarske steze, speljane pod nivojem vozišča, kjer naj bi bile zaščitene pred prometnim hrupom in vetrom ter hkrati ponujale razgled na Split in zaliv.