Gre za izjemno nenavadno odločitev v sodobni španski demokratični zgodovini, ki je že sprožila ostre politične odzive, obtožbe o političnem pregonu in nova vprašanja o neodvisnosti pravosodja.
Sodnik Peinado je odločitev utemeljil z oceno, da obstajajo "utemeljeni indici kaznivega dejanja" ter da zaradi višine zagroženih kazni obstaja nevarnost pobega.
Posebej veliko pozornosti je vzbudila njegova argumentacija, da bi Begoni Gomez pri morebitnem pobegu lahko pomagali celo policisti, ki skrbijo za njeno varovanje.
Po njegovem mnenju bi lahko varnostni spremljevalci "na lastno pobudo ali po navodilih nadrejenih" sodelovali pri organizaciji pobega.
Sodnik je šel še korak dlje in poudaril, da je položaj žene predsednika vlade začasen, saj se bo nekoč končal tudi Sanchezev mandat. Takrat bi izginila dodatna zaščita in nadzor, kar bi po njegovi oceni še povečalo možnost pobega.
Takšna razlaga je v Španiji sprožila precejšnje začudenje, saj gre za argumentacijo, ki je pravni strokovnjaki v podobnih primerih doslej skoraj niso uporabljali, poroča El Pais.
V središču preiskave vpliv premierjeve žene
Primer izvira iz leta 2024, ko je sodnik začel preiskavo po prijavi organizacije Manos Limpias, ki jo španski mediji pogosto opisujejo kot skrajno desno oziroma ultrakonservativno gibanje.
Po Peinadovi tezi naj bi Begona Gomez izkoristila svoj položaj in odnos s predsednikom vlade za pridobivanje vpliva ter napredovanje svoje poklicne kariere.
Preiskava se osredotoča predvsem na njeno delo na Univerzi Complutense v Madridu, kjer je vodila magistrski program in posebno univerzitetno katedro, ter na domnevne povezave z nekaterimi poslovnimi projekti.
Sodnik meni, da je že sama vloga "žene predsednika vlade" omogočila dostop do privilegiranih stikov in vpliva, ki ga drugi državljani ne bi mogli doseči.
Zahteva po 24 letih zapora
Posebno težo primeru daje dejstvo, da "ljudska tožba", ki jo vodi ultrakatoliško združenje Hazte Oír, zahteva kar 24 let zaporne kazni za Begono Gomez. Za njeno nekdanjo svetovalko Cristino Alvarez zahtevajo 22 let zapora, za podjetnika Juana Carlosa Barrabesa pa šest let.
Čeprav je sodnik zdaj odprl pot do sojenja, pa pravni postopek še zdaleč ni končan. Obramba lahko še vedno izpodbija odrejene omejitvene ukrepe, provincialno sodišče v Madridu pa še ni dokončno odločilo o več pritožbah, ki zahtevajo razveljavitev obtožb. Poleg tega je špansko tožilstvo že predlagalo ustavitev postopka.
Iz premierjevega urada v Moncloi so se na odločitev odzvali zelo ostro. Po njihovem mnenju gre za dokaz "preganjanja, obsedenosti in nesorazmernosti" sodnika, ki naj bi vodil postopek brez resnih pravnih temeljev in iz političnih razlogov.
Številni ministri in vodilni člani vladajoče Socialistične stranke (PSOE) so sodnika javno napadli. Prometni minister Oscar Puente je odločitev označil za "sramoto" in opozoril na absurdnost trditve, da bi policisti lahko pomagali pri pobegu žene predsednika vlade. Predsednica PSOE Cristina Narbona je na družbenih omrežjih zapisala: "Preveč sovraštva. Popolnoma neupravičeno." Minister za digitalno preobrazbo Oscar Lopez pa je dejal, da gre za "nezaslišan napad brez primere" ter da se zlorablja pravosodni sistem za politične cilje.
Tudi policijski sindikati proti sodniku
Zanimivo je, da je sodnikova argumentacija razjezila celo policijske sindikate. Kar štirje sindikati nacionalne policije, med njimi tudi Jupol, ki je sicer pogosto kritičen do Sanchezove vlade, so ostro zavrnili namigovanja, da bi policisti lahko pomagali pri pobegu. Njegove navedbe so označili za "nesmisel" in "neodgovorne".
Primer Begone Gomez je v zadnjih dveh letih postal eden najbolj polarizirajočih političnih sporov v državi. Desnica ga predstavlja kot dokaz klientelizma in zlorabe politične moči, vladajoči socialisti pa kot primer politično motiviranega sodnega pregona.
Posebno pozornost vzbuja tudi časovni okvir. Sodnik Peinado bo septembra dopolnil 72 let in se bo moral po zakonu upokojiti. Njegova odločitev o odprtju sojenja zato prihaja v zadnjih mesecih njegove sodniške kariere.
Ljudska tožba je edinstven mehanizem v španskem pravnem redu, ki državljanom ali organizacijam omogoča, da vložijo kazensko ovadbo in nastopijo kot tožniki v sodnih postopkih, tudi če sami niso neposredno oškodovani s kaznivim dejanjem. Ta institut je zasnovan za zaščito javnega interesa in omogoča civilni družbi, da sodeluje pri pregonu kaznivih dejanj, vendar ga kritiki pogosto obtožujejo zlorabe za politično motivirane procese, saj lahko interesne skupine prek njega vplivajo na sodne postopke proti političnim nasprotnikom.
Manos Limpias (v prevodu 'Čiste roke') je španska sindikalna organizacija, ki je postala znana predvsem po svojem aktivizmu na področju vlaganja kazenskih ovadb proti javnim osebam. Organizacija se pogosto opredeljuje kot ultrakonservativna in je v preteklosti sprožila številne odmevne sodne primere proti politikom, kraljevi družini in drugim visokim uradnikom. Njihovo delovanje je pogosto predmet polemik, saj jih številni politični akterji obtožujejo, da pravosodni sistem izkoriščajo kot orodje za uresničevanje lastne politične agende.
Trgovanje z vplivom je kaznivo dejanje, pri katerem oseba izkoristi svoj dejanski ali domnevni vpliv na javnega uslužbenca ali nosilca oblasti, da bi za sebe ali koga drugega pridobila neupravičeno korist. To ne zahteva nujno neposrednega podkupovanja, temveč temelji na zlorabi osebnih povezav, položaja ali dostopa do odločevalcev. V pravni teoriji se to obravnava kot oblika korupcije, ki spodkopava integriteto javnih institucij, saj odločitve niso sprejete na podlagi objektivnih meril, temveč na podlagi osebnih poznanstev in privilegiranega dostopa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.