Slovenija osramočena zaradi nedavnega poročila o korupciji

Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco), medvladni organ v Strasbourgu, je v poročilu zaključil, da Slovenija ni uresničila nobenega od 15 protikorupcijskih priporočil, ki jih je v zadnjih letih prejela od vseevropskega nadzornika. Poročilo je sicer izšlo že v torek, vendar ni pritegnilo veliko pozornosti. 

Greco je opozoril, da se je število slovenskih protikorupcijskih delavcev od prejšnjega poročila, ki je izšlo leta 2018, zmanjšalo s 40 na 37. Poleg tega država ni okrepila pravil glede lobiranja nekdanjih zaposlenih v vladi in politikov, obseg prijav premoženja za ministre in državne sekretarje pa se ni razširil na družinske člane. 

Med številnimi drugimi pomanjkljivostmi so navedli tudi dejstvo, da Slovenija ni predlagala načrta za obvladovanje navzkrižij interesov. Država nima nobenih oprijemljivih rezultatov glede zaščite organov pregona pred korupcijo, nepoštenega napredovanja ter odpuščanja policistov in najvišjih uradnikov, piše Greco in dodaja še, da je potreben tudi precejšen napredek za okrepitev zaščite žvižgačev.

Slovenijo so povabili, da jih do 30. aprila 2022 obvesti o napredku. Za EUobserver pa so poudarili še, da so države članice zakonsko obvezane k izvajanju njihovih priporočil.

Naraščajoči pritisk in več nepravilnosti

Poročilo je bilo objavljeno v času, ko sta premier Janez Janša in slovenska vlada na tapeti zaradi več domnevnih nepravilnosti. Slovensko upravno sodišče je v torek odločilo zoper Janševo odločitev o razveljavitvi imenovanja dveh slovenskih predstavnikov na najvišje sodišče EU v Luksemburgu. Janša je sprva odlašal, maja pa dokončno blokiral imenovanje dveh slovenskih tožilcev, Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja. To je spodbudilo odstop pravosodne ministrice Lilijane Kozlovič, ki je izbrala kandidate.

Janša prav tako zavlačuje pri imenovanju dveh predstavnikov na Evropskem javnem tožilstvu (EPPO), novem organu za vračanje napačno porabljenih sredstev EU. 

Slovenija je edina država članica, ki še ni imenovala tožilcev. To ustvarja pravno slepo točko v Evropi, posledično pa je onemogočen pregon primerov, povezanih s Slovenijo, je nedavno povedala vodja EPPO Laura Kövesi. Predstavniki kabineta evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa so za EUobserver povedali, da je osebno izrazil svojo zaskrbljenost in od julija, ko je Slovenija prevzela predsedovanje EU, večkrat zahteval pojasnila.

EUobserver piše še, da je Janša državo vodil že od leta 2004 do leta 2008, nato pa ša v letih 2012 in 2013. Poudarili so, da je bil z glasovanjem o nezaupnici odstavljen, zaradi korupcije pa obsojen na dve leti zapora. Pojasnili so, da je nato odločitev višjega sodišča potekla, saj je ustavno sodišče zaradi postopkovnih razlogov odredilo ponovno sojenje.

"To, kako lahko Janša brez posledic ovira pravosodje, je zame uganka," je o zavlačevanju Slovenije pri imenovanju tožilcev za EPPO dejal evropski poslanec iz zelene Nemčije Daniel Freund.