Kostarika v boju proti kriminalu odprla nov megazapor za 5100 ljudi

Predsednica Kostarike Laura Fernandez je v sredo slovesno odprla Center za strogo omejevanje gibanja v boju proti organiziranemu kriminalu (CACCO). Novi zapor bo lahko sprejel približno petino vseh zapornikov v državi. "CACCO bo kriminalce prisilil, da se soočijo z novim modelom – modelom strogega boja proti kriminalu. Kostarika bo postala svetovni zgled na področju zaporniške varnosti," je ob odprtju dejala Fernandez.

Prve zapornike bodo v nov kompleks preselili konec oktobra. Minister za pravosodje Gabriel Aguilar je poudaril, da bo ustanova vladi pomagala ponovno vzpostaviti nadzor nad zaporniškim sistemom in zmanjšati vpliv organiziranega kriminala v zaporih, poroča Al Jazeera.

Kostarika je bila v primerjavi s sosednjimi državami dolgo razmeroma varna, vendar se v zadnjih letih sooča z vse več nasilja. Leta 2023 so zabeležili rekordnih 905 umorov, leta 2024 jih je bilo 876, lani pa 873. Analitiki porast nasilja deloma pripisujejo spopadom med kriminalnimi skupinami, ki se borijo za nadzor nad donosnimi tihotapskimi potmi za preprodajo drog.

Gradnja megazaporov je postala del širšega trenda v Latinski Ameriki, kjer politiki obljubljajo ostrejši boj proti kriminalu po vzoru salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja. Ta je s politiko množičnih aretacij in obsežnimi varnostnimi ukrepi pridobil veliko podporo javnosti.

El Salvador je leta 2022 pod Bukelejevim vodstvom razglasil izredne razmere, s katerimi je razširil pooblastila policije in vojske. Ukrepom pripisujejo velik upad števila umorov, organizacije za človekove pravice pa opozarjajo na številne zlorabe in uporabo izrednih pooblastil za obračun s kritiki oblasti.

V okviru ukrepov so oblasti izvedle množične aretacije in skupinska sojenja, na katerih so sodbe izrekli tudi več sto obtoženim hkrati. Nekatere so pridržali brez obtožnice. Vlada je izredne razmere od njihove uvedbe večkrat podaljšala.

Bukelejev model želijo posnemati tudi drugod po regiji. Perujska predsednica Keiko Fujimori, ki je položaj prevzela julija, je napovedala obisk salvadorskega Centra za pridržanje teroristov (CECOT), da bi preučila možnost vzpostavitve podobne ustanove v svoji državi. CECOT lahko sprejme približno 40.000 zapornikov.

Tudi v Kolumbiji je novoizvoljeni voditelj Abelardo de la Espriella v predvolilni kampanji obljubljal gradnjo desetih megazaporov. V Braziliji pa je desničarski senator Flavio Bolsonaro, ki se je uvrstil v drugi krog predsedniških volitev, v svoj program vključil načrt za gradnjo petih tovrstnih ustanov.

Čeprav zagovorniki strožjih ukrepov, kot navaja Al Jazeera, poudarjajo njihov pomen pri zatiranju kriminalnih združb, kritiki opozarjajo na razmere v megazaporih. Med glavnimi pomisleki so prenatrpanost, kršitve pravice do poštenega sojenja in domnevno mučenje zapornikov, zlasti v salvadorskem CECOT-u.