Kostjantinivka pod pritiskom, Krim v plamenih: nova faza vojne

Na vzhodu Ukrajine se pozornost vse bolj usmerja v Kostjantinivko, mesto v doneški regiji, ki ga vojaški analitiki označujejo za eno ključnih točk v boju za popoln nadzor nad Donbasom. Mesto velja za logistično in obrambno vozlišče ukrajinskih sil, njegov morebiten padec pa bi Rusiji odprl pot proti Kramatorsku in Slavjansku, zadnjima večjima ukrajinskima utrdbama na tem delu fronte.

Ruske sile so v Kostjantinivki okrepile pritisk in napredovale z juga, njihove enote pa so opazili tudi na severnem obrobju mesta. Moskva trdi, da hitro napreduje v jugozahodnem delu mesta ter da je obkolila ukrajinske enote, medtem ko Ukrajina to zanika. Poveljnik obrambe mesta, brigadni general Oleksandr Bakulin, vztraja, da so razmere pod nadzorom in da ruske sile niso dosegle pomembnejšega preboja, čeprav priznava, da je v mestu še vedno okoli 130 ruskih vojakov.

Bolj zaskrbljujočo sliko opisujejo ukrajinski vojaki na terenu. "Prihajajo nam za hrbet, v mestnih razmerah pa jih je skoraj nemogoče izriniti," je opozoril anonimni pilot drona. Podobno opozarja tudi ukrajinski častnik iz ene od enot v mestu, ki meni, da je položaj resnejši, kot ga uradno prikazujejo oblasti, saj Rusom uspeva v mesto pripeljati vse več vojakov kljub ukrajinskim poskusom zadrževanja frontne črte.

V Kostjantinivki urbani teren pomembno vpliva na potek bojev. Vsaka stavba predstavlja potencialno skrivališče, poletno rastje pa ruskim enotam omogoča dodatno kritje pri premikih skozi območja, ki jih sicer nadzorujejo ukrajinski droni. Ruske sile pri napredovanju namenjajo veliko pozornosti uničevanju ukrajinskih izstrelišč brezpilotnikov, saj s tem svojim vojakom olajšajo premike po mestu.

Eden od ukrajinskih pilotov dronov opozarja, da Rusija za napade na njihove posadke uporablja topništvo, raketne sisteme in letalstvo. "Ker porabimo malo časa za iskanje in ciljanje sovražnih pilotov, lahko ti prosto delujejo, odkrijejo naše položaje, mi pa smo prisiljeni k umiku," je razložil. Po njegovih besedah se frontna črta postopoma premika v rusko korist.

Čeprav rusko napredovanje ostaja počasno, včasih le okoli sto metrov na dan, ukrajinski vojaki opozarjajo, da gre za vztrajno taktiko obkoljevanja mesta. Ruske sile pri napredovanju proti Kostjantinivki uporabljajo taktiko obkoljevanja z bokov, s katero skušajo mesto odrezati od oskrbovalnih poti, podobno kot pri zavzetju Pokrovska.

Ukrajinski vojaki razmere opisujejo kot zelo kritične. Oskrba mesta je vse težja, primanjkuje okrepitev. "Nimamo dovolj mož, da bi obdržali tisto, kar še vedno nadzorujemo, kaj šele organizirali napade," je povedal eden od vojakov. Analitiki projekta DeepState za spremljanje fronte opozarjajo, da je padec Kostjantinivke morda le še vprašanje časa. Vojaki na terenu poudarjajo, da brez spremembe strategije, predvsem z učinkovitejšim napadanjem ruske logistike in operaterjev dronov, ruskega napredovanja ne bodo mogli ustaviti.

Medtem ko Rusija krepi pritisk na vzhodni fronti, se spopadi ne omejujejo zgolj na bojišča v Donbasu. Moskva namreč nadaljuje tudi napade globoko v ukrajinskem zaledju.

Rusija nadaljuje z napadi tudi daleč od prve bojne črte. V ponedeljkovem raketnem napadu na Krivi Rog, rojstni kraj ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, so umrli najmanj trije ljudje, najmanj 19 pa je bilo ranjenih.

Vodja vojaške uprave mesta Oleksandr Vilkul je na Telegramu sporočil, da je bila v ruskem napadu "zadeta civilna infrastruktura." Fotografije s prizorišča prikazujejo tleče ruševine in uničene objekte. Mesto, ki leži približno 80 kilometrov od fronte, je bilo od začetka ruske invazije večkrat tarča napadov.

Ukrajinske zračne sile so predtem sporočile, da je Rusija ponoči proti Ukrajini izstrelila 135 dronov, od katerih so jih sestrelili 118.

Medtem ko Rusija stopnjuje raketne in zračne napade na ukrajinska mesta, Ukrajina vse odločneje vrača udarce na ruske oskrbovalne poti.

Kijev nadaljuje strategijo napadov na rusko logistično in energetsko infrastrukturo. V noči na ponedeljek so okupirani Krim pretresle močne eksplozije, hkrati pa je izbruhnilo več požarov na strateških lokacijah, poroča Index.hr.

Ukrajinski mediji so poročali, da so bili tarča napadov naftni terminali v Kerču, skladišča goriva in infrastruktura v pristanišču Kavkaz na ruski strani Kerškega preliva. Po satelitskih posnetkih naj bi zagorelo več novih žarišč, med drugim v bližini vasi Baherovo, kjer so nameščeni ruski sistemi zračne obrambe S-300 in S-400.

Posebej odmeven je bil zadetek kompleksa TES-Terminal, pomembnega centra za pretovarjanje in skladiščenje goriva. Zaradi napadov je bil Kerški most, ključna povezava med Rusijo in Krimom in ena najpomembnejših logističnih arterij za oskrbo ruskih sil na polotoku, več kot pet ur popolnoma zaprt za promet.

Rusko obrambno ministrstvo je med drugim navedlo, da je nad Krimom, Azovskim morjem in več ruskimi regijami sestrelilo 143 ukrajinskih dronov.

Napadi prihajajo v času, ko se ruske oblasti na Krimu že soočajo z resnimi logističnimi težavami. Na nekaterih bencinskih servisih je prodaja goriva močno omejena, ponekod je rezervirana le za predstavnike okupacijske uprave.

Oblasti so zaradi težav z oskrbo uvedle omejitve porabe električne energije. Prebivalcem elektriko izklapljajo po vnaprej določenem urniku. Izmenjava ognja med sprtima stranema tako dodatno stopnjuje intenzivnost konflikta, Moskva pa medtem nadaljuje napade na ukrajinska mesta.

Medtem ko se napadi na obeh straneh stopnjujejo in pritisk na vojaško infrastrukturo narašča, se vse bolj ostri tudi retorika v Moskvi.

Ob zaostrovanju razmer na fronti je še ostreje nastopil ruski predsednik Vladimir Putin, ki je zvezo Nato neposredno obtožil priprav na vojno proti Rusiji. Na srečanju z diplomanti ruskih vojaških akademij je dejal, da članice Nata ne omejujejo več podpore le na Ukrajino, temveč odkrito govorijo o pripravah na spopad z Moskvo ter hkrati povečujejo svoje vojaške proračune.

Putin meni, da voditelji držav Nata in EU domnevno rusko grožnjo uporabljajo kot izgovor za upravičevanje vse večjih obrambnih izdatkov in, kot je dejal, "radikalne militarizacije" svojih držav. Po njegovih besedah Zahod širi lažne trditve o ruski vojaški nevarnosti, da bi okrepil oboroževanje in vojaške zmogljivosti.

Ob tem je opozoril, da se bo Zahod v primeru napadov moral soočiti s povračilnimi ukrepi Rusije. Ocenil je tudi, da so globalne varnostne razmere vse bolj nestabilne, z večjim tveganjem za izbruh konfliktov v različnih delih sveta, med drugim na Bližnjem vzhodu in v Evraziji.

Putin je poudaril, da Rusija ostaja zavezana večpolarnemu mednarodnemu redu. "Hkrati smo pripravljeni ustrezno odgovoriti na vse zunanje in notranje grožnje," je dodal.

Putinovo zaostrovanje retorike spremlja tudi ostrejši ton glede premirja in pogajanj.

Podobno sporočilo prihaja tudi iz ruskega zunanjega ministrstva, kjer vse bolj dvomijo o možnosti resnih mirovnih pogajanj. Moskva sicer vztraja, da ostaja pripravljena nadaljevati pogovore z Ukrajino tam, kjer so bili prekinjeni, vendar vse bolj dvomi o vlogi Zahoda kot posrednika.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na srečanju s tujimi veleposlaniki v Moskvi poudaril, da so v Kremlju še vedno odprti za dialog s Kijevom. "Pripravljeni smo na pogovore s Kijevom, kot smo bili vedno," je dejal in dodal, da bi Rusija lahko pogajanja nadaljevala "kadarkoli, točno tam, kjer so se ustavila." Skliceval se je na prejšnje pogovore v Istanbulu in na zadnji krog pogajanj ob posredovanju ZDA, ki je februarja letos zastal.

Lavrov je ob tem poudaril, da se Moskva trenutno osredotoča predvsem na vojaške cilje v Ukrajini, saj po njegovem Zahod ni več verodostojen mediator. "Vse upanje v Zahod kot poštenega posrednika je že zdavnaj propadlo," je dejal in dodal: "Preprosto jih ne moremo jemati resno." ZDA je obtožil, da se oddaljujejo od vloge nepristranskega mediatorja in namesto tega stopnjujejo pritisk na Moskvo s sankcijami.

Lavrov je bil kritičen tudi do Evrope, ki jo je zaradi nadaljnje vojaške podpore Kijevu označil za "glavno grožnjo globalnemu miru in varnosti". Ocenil je, da članice Nata in EU pospešeno povečujejo vojaške izdatke ter del civilne industrije preusmerjajo v vojaško proizvodnjo. Po njegovem takšna politika ne prispeva k reševanju konflikta, temveč dodatno poglablja napetosti med Rusijo in Zahodom.

Čeprav Moskva in Kijev občasno omenjata možnost pogovorov, razvoj dogodkov kaže predvsem na nadaljnjo eskalacijo. Rusija skuša vojaški pritisk spremeniti v strateške ozemeljske pridobitve, Ukrajina pa z udari na Krim in rusko infrastrukturo poskuša zmanjšati sposobnost nasprotnika za dolgotrajno vojskovanje.

Trenutne razmere nakazujejo, da se vojna premika v novo fazo izčrpavanja, v kateri bo odločilna ne le moč na fronti, temveč tudi vzdržljivost logistike, energetska stabilnost in politična podpora zaveznikov. Namesto približevanja premirju se zdi, da sta sprti strani še vedno ujeti v spiralo stopnjevanja, iz katere hitre rešitve za zdaj ni na vidiku. Medtem ko se frontna črta premika počasi, se diplomatska zdi skoraj povsem obstala.