KPK: Donatorji več kot 90 odstotkov nakazil lahko ostanejo skriti

"Pri političnem financiranju niso pomembne samo zakonitost, transparentnost in nadzor, pomembna je predvsem sledljivost. Javnost mora razumeti pot denarja. Če te poti ne moremo videti, tudi tveganj ne moremo spoznavati," je na današnji novinarski konferenci poudarila predsednica KPK Katarina Bervar Sternad.

Mednarodni standardi po njenih besedah poudarjajo transparentnost političnega financiranja, učinkovite nadzorne mehanizme, digitalizacijo poročanja in javno dostopnost podatkov. "Toda eno so pravila na papirju, drugo je njihovo delovanje v praksi," je še poudarila Bervar Sternadova.

Priporočila so v današnji predstavitvi razdelili na tri sklope. Prvi se dotika neupravičene porabe javnih sredstev, drugi se nanaša na transparentnost financ, tretji pa na posredno financiranje političnih aktivnosti preko oglaševanja.

Neupravičeno porabo javnih sredstev denimo opažajo pri nekaterih javnih dogodkih, organiziranih s strani institucij, kot so občine ali ministrstva, ki se hkrati izkoriščajo za politično promocijo. Namestnica predsednice KPK Tina Divjak je dejala, da komisija zato predlaga jasnejša pravila glede ločevanja in prepoved uporabe dogodkov v organizaciji javnih institucij v volilne oziroma promocijske namene.

Da bi zagotovili transparentnost in sledljivost financiranja volilnih kampanj, KPK predlaga še, da bi morale stranke razkriti izvor vseh sredstev, ki jih pridobijo v obdobju dveh let pred začetkom volilne kampanje – tudi od fizičnih oseb.

Divjakova je pri tem omenila, da sta dve stranki, NSi in SD, v volilnem letu 2022 od fizičnih oseb prejeli vsaka po skoraj 500.000 evrov. "Podatki za pretekle kampanje kažejo, da lahko donatorji več kot 90 odstotkov nakazil ostanejo javnosti skriti, s tem pa tudi njihovi morebitni interesi," je ponazorila.

Komisija zato predlaga spremembo zakonodaje, s katero bi v aplikaciji Erar zagotovili prikaz vseh transakcij političnih strank, ki dobivajo sredstva iz državnega ali občinskih proračunov.

Pri posrednem financiranju političnih aktivnosti preko oglaševanja pa komisija predlaga mesečno obveznost poročanja in vključitev podatkov v Erar. 

Kot so pojasnili, komisija v praksi zaznava tveganja, da imajo izdatki za oglaševanje, sponzoriranje, donacije in podobno tudi namen ustvarjanja neposredne ali posredne politične koristi. Zato bi v okviru politike upravljanja kapitalskih naložb države državni zbor moral določiti kriterije, kje in v katerih primerih je oglaševanje dovoljeno in kje ni potrebno. Spremljanje in preverjanje porabe sredstev za oglaševanje pa bi bila naloga Slovenskiega državnega holdinga.

"Državni zbor bi moral premisliti, ali je pri vseh družbah, še posebej tistih, ki imajo monopolni položaj, oglaševanje res smotrno, recimo pri elektrarnah, pri družbah za upravljanje investicij, nepremičnin in podobno. Skratka, določijo naj se kriteriji za omejitev oglaševanja," je dejala Divjakova.

Namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan je poudaril še, da komisija od odločevalcev pričakuje samoomejevanje, integriteto in delovanje v javnem interesu.

V luči bližajoče se kampanje pred lokalnimi volitvami je izpostavil župane, ki se potegujejo za nov mandat in imajo dostop do organizacijskih virov, ki jih drugi kandidati praviloma nimajo. Priporočajo jim, da "ozavestijo to tveganje in s samoomejitvijo prispevajo k pošteni volilni kampanji".

Divjakova je odgovorila še na vprašanje glede nevladnih organizacij, ki se ne prijavijo kot organizatorji volilne kampanje, nato pa javno izražajo stališča v prid določene politične opcije. Dejala je, da je izražanje splošnih stališč v skladu s svobodo združevanja, če pride do nepravilnosti, pa ima zakon o volilni in referendumski kampanji tudi "nadzorne prekrškovne določbe".