"Menimo, da je vedno bolje, da se pogovarjamo med seboj, kot pa da situacijo pripeljemo do popolne konfrontacije - kar Evropejci trenutno počnejo," je Peskov izjavil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Moskva bi pozdravila spremembo tona, je še dejal Peskov. Pri tem je opozoril na nedavne izjave finskega predsednika Alexandra Stubba in uradnega Berlina o neposrednih pogovorih z Rusijo ter dejal, da "verjetno ni slabo", če bi se iskal pogajalec na ravni EU.
"Še pred nekaj meseci takšnih pogovorov v Evropi sploh ni bilo," je opozoril Peskov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob dnevu zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni pred slabima dvema tednoma dejal, da se vojna v Ukrajini bliža koncu. Na vprašanje, ali je pripravljen na pogovore z Evropejci, pa je povedal, da bi bil zanj najprimernejši sogovornik nekdanji nemški kancler Gerhard Schröder.
Ukrajina je Schröderja sicer zavrnila kot možnega posrednika, pri čemer je omenila njegove tesne vezi z Rusijo.
Peskov je danes poudaril, da Putin ni proaktivno predlagal Schröderja, ampak ga je omenil le kot odgovor na vprašanje.
Kdo so domnevni kandidati za posrednike?
Putin je prav tako izključil vse posrednike, ki so v preteklosti dajali omalovažujoče pripombe o Rusiji. Še vedno sicer ni jasno, kdo bi bil na ravni EU primeren za vlogo posrednika v morebitnih pogovorih s Putinom.
Po poročanju dpa bi bila visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas očitna kandidatka, vendar je Moskva estonsko diplomatko obtožila sovraštva do Rusov in izključila pogovore z njo.
Evropske vlade razpravljajo o možnosti, da bi to vlogo prevzela nekdanja nemška kanclerka Merkel ali nekdanji predsednik Evropske centralne banke Draghi, je poročal britanski časnik Financial Times.
Po navedbah virov, seznanjenih z razpravami, bodo zunanji ministri držav članic EU o možnih kandidatih razpravljali prihodnji teden na srečanju na Cipru.
Razprave so se okrepile po tistem, ko sta Washington in Kijev izrazila podporo Evropi, da bi neposredno sodelovala v pogovorih z ruskim predsednikom glede vojne v Ukrajini.
Poleg Draghija in Merkel so nekatere evropske vlade predlagale finskega predsednika Stubba in njegovega predhodnika Saulija Niinistöja, še poroča Financial Times.
Pogajanja o končanju ruske agresije proti Ukrajini, ki so potekala med Moskvo in Kijevom pod okriljem ZDA, doslej sicer niso prinesla preboja.
