Predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je povedal, da Kremelj še ni bil obveščen o rezultatih včerajšnjih pogovorov med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji v Berlinu.
Ameriški predsednik Donald Trump se je pogovorov udeležil prek videokonference in po njih ocenil, da je sporazum o končanju vojne v Ukrajini bližje kot doslej. Dejal je še, da je Washington Kijevu ponudil varnostna jamstva, podobna tistim od zveze Nato, ki bi jih Rusija lahko sprejela.
Peskov je danes še poudaril, da se bo Rusija najprej seznanila s podrobnostmi srečanja, preden bo sodelovala v nadaljnjih pogovorih.
Zelenski je po pogovorih z ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem dejal, da je bil dosežen napredek, čeprav ozemlje, ki naj bi ga Ukrajina odstopila Rusiji, ostaja sporna točka.
Podrobnosti najnovejšega ameriškega načrta niso znane.
Izjavo o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki so jo v celoti javno objavili sinoči ob srečanju z ukrajinskim predsednikom Zelenskim in delegacijo ZDA v Berlinu, so podpisali voditelji Velike Britanije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Norveške, Poljske in Švedske ter predsednik Evropskega sveta in predsednica Evropske komisije.
V njej so med drugim predlagali vzpostavitev večnacionalnih sil pod vodstvom Evrope, ki bi ob podpori ZDA skrbele za izvrševanje morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini. Sile bi bile del obsežnih in trdnih varnostnih jamstev, ki bi zagotavljala, da Rusija ne bi kršila mirovnega dogovora.
V izjavi je navedeno tudi, da bi ukrajinska vojska še naprej prejemala obsežno podporo in ohranila 800.000 pripadnikov.
Glede na nekatere navedbe naj bi bile tudi ZDA pripravljene zagotoviti močna varnostna jamstva za Ukrajino, po vzoru 5. člena severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je medtem v včerajšnjem intervjuju za ameriško medijsko mrežo ABC menil, da Ukrajina in njeni evropski partnerji pričakujejo "globoke in zelo napačne" spremembe prvotnega mirovnega načrta, ki ga je pripravila ameriška stran. Pohvalil je mirovna prizadevanja ZDA in "trezen pristop" Washingtona v odnosih z Moskvo.
Dodal je, da Rusija ne namerava popustiti pri nasprotovanju vsakršni prisotnosti zahodnih sil v Ukrajini, bodisi v okviru Nata ali tako imenovane koalicije voljnih. Vztraja tudi pri svojih ozemeljskih zahtevah – pri tem se je skliceval na priključitev ukrajinskih ozemelj nekaj mesecev po začetku ruske invazije leta 2022 in polotoka Krim, ki ga je Rusija zasedla že leta 2014.
Rusija si je septembra 2022 enostransko priključila ukrajinske regije Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk, čeprav v celoti zaseda zgolj Lugansk. "Kakšen bo končni izid pogovorov z ameriško stranjo, ostaja odprto vprašanje," je še dejal ruski diplomat.
Pogovori bi se sicer lahko nadaljevali že ta konec tedna. Američani naj bi rezultate zadnjih pogovorov v prihodnjih dneh posredovali Rusiji, nato pa bi se na Floridi znova sestali delegaciji Ukrajine in ZDA. Za zdaj ni jasno, v kakšni sestavi naj bi potekalo srečanje, če bo do njega prišlo, in v kateri fazi bi se lahko v pogovore vključil predsednik ZDA Trump.
Ruske sile naj bi zavzele ključno mesto v regiji Harkov
Ruske sile so zavzele strateško pomembni Kupjansk v ukrajinski severovzhodni regiji Harkov, je medtem danes sporočil predstavnik ruske vojske na območju Leonid Šarov.
"Mesto Kupjansk je pod nadzorom ruske šeste armade," je povedal Šarov. Po njegovih besedah poskušajo majhne skupine ukrajinskih vojakov dnevno prodreti v to ključno mesto v regiji Harkov, a neuspešno. "Vsa območja so pod nadzorom ruskih sil," je zatrdil.
Moskva je sicer že 25. novembra zatrdila, da so ruske sile zasedle mesto Kupjansk, ki velja za ključno železniško vozlišče v regiji. V Kijevu so takrat izgubo mesta zanikali. Prejšnji teden je ukrajinske vojake na območju obiskal predsednik Zelenski, pri čemer je na družbenih omrežjih objavil videoposnetek s terena, v katerem je prav tako posredno zanikal ruski prevzem nadzora nad mestom.
ZN zaskrbljeni zaradi omejevanja svoboščin na okupiranem ozemlju Ukrajine
Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk pa je danes izrazil zaskrbljenost zaradi krčenja svoboščin na ozemlju Ukrajine, ki ga trenutno zasedajo ruske sile. Opozoril je, da se zaostrujejo zlasti omejitve glede svobode gibanja, izražanja in veroizpovedi.
"Na ozemljih, ki jih zaseda Rusija, smo opazili zaostrovanje omejitev svobode gibanja, izražanja in vere. Internetne storitve in storitve sporočanja so bile dodatno omejene. Vse večja je zaskrbljenost zaradi zaplembe premoženja s strani ruskih oblasti na okupiranem ozemlju, kar je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom," je povedal Türk.
Kot je še dejal med predstavitvijo poročila njegovega urada o omejevanju svoboščin, ki zajema obdobje od 1. junija do 30. novembra, je bilo do novembra v okupiranih regijah registriranih več kot 38.000 domov, ki so bili potencialno zapuščeni.
"Ukrajinci so poročali, da zaradi postopkovnih ovir niso mogli preveriti statusa in ohraniti lastništva nad svojo zasebno lastnino," je poudaril.
Opozoril je, da je skoraj štiri leta po ruski invaziji stiska civilistov postala še bolj neznosna. "Medtem ko se mirovna pogajanja nadaljujejo, naše spremljanje in poročanje kažeta, da se vojna zaostruje in povzroča več smrti, škode in uničenja," je dodal.
Sklenjen dogovor o vzpostavitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
Ukrajina in 34 držav, med njimi Slovenija, pa tudi Evropska komisija so danes sicer na diplomatski konferenci v Haagu, ki sta jo gostila Svet Evrope in Nizozemska, podpisale konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Ta vzpostavlja mednarodni mehanizem za povračilo škode zaradi ruske agresije.
Komisija, ki bo delovala v okviru Sveta Evrope, bo odgovorna za pregled, ocenjevanje in odločanje o zahtevkih za odškodnino zaradi škode, ki jo je Rusija povzročila v Ukrajini. Določila bo tudi višino odškodnine, so sporočili v Bruslju.
Ustanovitev komisije sledi vzpostavitvi tako imenovanega registra škode. Ta je bil vzpostavljen leta 2023 in je že prejel več kot 80.000 zahtevkov za odškodnino s strani posameznikov ali organizacij v Ukrajini zaradi škode, ki so jo utrpeli zaradi ruske agresije. Zadnji korak pa naj bi bila ustanovitev odškodninskega sklada.
Podpisa se je med drugim udeležil ukrajinski predsednik Zelenski, ki je pozval k mednarodni podpori. "Pričakujemo, da se bo mehanizem za odškodnino /.../ začel izvajati in prejel močno in zadostno mednarodno podporo, da bodo ljudje lahko resnično začutili, da je mogoče izterjati odškodnino za škodo, ki jo je povzročila vojna," je dejal Zelenski.
Delo komisije bo temeljilo na že vzpostavljenem registru škode in bo postopek premaknilo od dokumentiranja škode k preučevanju zahtevkov in določanju konkretnih zneskov odškodnine prizadetim, pa je pojasnil ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je napovedala začetni prispevek za delo komisije v višini milijon evrov. Kot je poudarila, se Rusija ne bo izognila računu za uničene domove, šole in bolnišnice.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je po podpisu konvencije poudarila, da je ustanovitev mednarodne komisije za odškodninske zahtevke pomemben korak k doseganju pravice in trajnostnega miru, saj le z odpravljanjem povzročene škode in zagotavljanjem odgovornosti lahko ohranimo mednarodni pravni red in preprečimo prihodnje kršitve.
Kot je poudarila, mora Rusija kot agresor v celoti odgovarjati za najhujše mednarodne zločine, storjene na ukrajinskih tleh, pa tudi za ogromno škodo, povzročeno državi in njenemu ljudstvu, so sporočili z zunanjega ministrstva.
"Mednarodna komisija za odškodninske zahtevke predstavlja naša skupna prizadevanja za zagotovitev, da prihodnost ureja pravo in ne sila," je dejala Fajonova.
Osem članic EU in Nata za krepitev obrambe na vzhodnem krilu
Obramba vzhodnega krila Evrope bi morala biti nujna prioriteta za Evropsko unijo in zvezo Nato v luči ruskih groženj, pa so danes po srečanju v Helsinkih poudarili voditelji Finske, Švedske, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Bolgarije in Romunije. Ob tem so se zavzeli za sodelovanje med EU in Natom ter usklajen operativni pristop.
"Rusija danes, jutri in v bližnji prihodnosti ostaja grožnja za celotno Evropo," je po prvem vrhu držav vzhodnega krila Evrope povedal gostitelj, finski premier Petteri Orpo.
"Ruska agresivna vojna proti Ukrajini in njene posledice predstavljajo globoko in trajno grožnjo za varnost in stabilnost Evrope," je navedeno v končni deklaraciji, ki so jo v Helsinkih podpisali voditelji osmih držav na vzhodnem krilu Nata. "Situacija zahteva takojšnjo prednostno obravnavo obrambe vzhodne meje EU z usklajenim operativnim pristopom," so še zapisali.
To po oceni voditeljev vključuje "sposobnosti za kopenski boj, obrambo pred droni, zračno in raketno obrambo, zaščito meja in kritične infrastrukture, vojaško mobilnost in protimobilnost".
Voditelji so dodali, da obramba vzhodnega krila Evrope zahteva odločnost in samoiniciativnost, zavzeli pa so se tudi za sodelovanje z zvezo Nato.
"EU lahko igra pomembno vlogo pri podpiranju prizadevanj držav članic za krepitev obrambnih zmogljivosti s financiranjem, poenostavitvijo predpisov in krepitvijo vojaške mobilnosti. EU in Nato imata pri tem očitno različni, vendar dopolnjujoči se vlogi," je dejal švedski premier Ulf Kristersson.
